Živimo v državi, kjer se namerno pusti luknja za tiste, ki so pri koritu in kujejo zakone, zato, da se lahko sami izvlečejo.
Ampak vsaka skrivnost enkrat pride na plano!

V Sobotni prilogi je časnik Večer objavil, članek v katerem je razkril, da
ima zakon, ki govori o odvzemu izpita in plačilu kazni v primeru, da voziš
vinjen, naravnost fascinantno luknjo. Namreč sodnik za prekrške ti lahko sodi le na podlagi promilov izmerjenih v krvi, torej te na podlagi alkotesta ne more obtožiti ničesar. Glede na to, da pa je bilo na desettisoče ljudem oz. v 99% primerih odvzet izpit in dodeljena kazen na podlagi alkotesta s pihanjem, se nam zgleda obeta nov škandal, proti kateremu bo problem izbrisanih zgledal kot zajebancija, ker imajo sedaj vsi oškodovani pravico tožiti državo.
Povrhu vsega pa časnik v istem članku še omenja, da v okolici Maribora BAJE deluje odvetnik, ki že vrsto let piše pritožbe, do sedaj že preko 200 in naj bi bile vse uspešne, AMPAK sodišče je vse te pritožbe pustilo, da zastarajo, ker so vedeli, da imajo tožniki prav in jih niso vzeli v obravnavo v želji,da se takšna sramota ne bi obesila na velik zvon, torej se je tukaj šlo za zavestno prikrivanje.

Potem se pa človek res lahko vpraša v kakšni državi živimo, kjer 13 let
noben državni pravnik ni opazil oz. ni razkril te očitne luknje in še več,
nekateri sodniki pa so kljub, da so vedeli za luknjo, še naprej izdajali pravno nemočne odločbe.

Joj kolk napisanga, a se da to kak povzetek nardit?

Nevarnega izločiti!

Namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala: "Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi, se izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, lahko policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pregled. Z izrekom sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se vozniku ne vzame znanje, pač pa dovoljenje, licenco za vožnjo v cestnem prometu. Šteje se, da je voznik, ki mu je izrečena sankcija, zapravil zaupanje države in drugih udeležencev v cestnem prometu in mora zato ponovno na predpisan test, da z opravljenim izpitom dokaže sposobnost varne vožnje v cestnem prometu. Z vožnjo pod vplivom alkohola voznik ne ogroža samo sebe, ampak predvsem druge udeležence v cestnem prometu. Razlogi varnosti terjajo, da se nevarnega voznika začasno izloči iz cestnega prometa in se mu naloži ponovno ugotavljanje, ali je sposoben za vožnjo v cestnem prometu. Varuh ne šteje, da je s tem kršena katerakoli človekova pravica ali svoboščina, gre le za nujen in sorazmeren ukrep, ki naj zagotovi varnost voznikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu."

Sto tisoč brez!

Javnost ne sme prezreti policijskih podatkov: V letu 2003 je policija na slovenskih cestah obravnavala 711.038 prekrškov, od tega 58.557 v prometnih nesrečah, 98.125 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške in 554.356 denarnih kazni. V skladu s 5. odstavkom 117. člena, 1. odstavkom 119. člena in 7. odstavkom 120. člena zakona v varnosti v cestnem prometu je policija v letu 2003 sodniku za prekrške predlagala 14.635 storilcev prekrškov za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Policisti pri preverjanju alkoholiziranosti uveljavljajo 117. člen ZVCP, ki govori o koncentraciji alkohola v krvi. V skladu s 3. odstavkom 116. člena ZVCP je količina alkohola v organizmu določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Postopka temeljita na 116. členu, potek postopka pa predpisuje 120. in 121. člen ZVCP, je opozorila Tadeja Kuhar, predstavnica policije za stike z javnostmi pri ministrstvu za notranje zadeve. Še nekaj statističnih podatkov: v Sloveniji je nad 1,1 milijona imetnikov vozniških dovoljenj; letos so policisti začasno odvzeli 14.132 dovoljenj; sodniki za prekrške so pred petimi leti izrekli 24.191 ukrepov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, leto pozneje 22.227, leta 2001 nekaj nad 22.600, leta 2002 pa 20.836, lani je brez vozniškega dovoljenja ostalo 19.077 voznikov, v prvi polovici letošnjega leta je vozniško izgubilo skoraj devet tisoč ljudi, med letoma 1998 in 2004 pa skoraj sto tisoč ali vsak deseti voznik!

V zapor z njimi!

Ana Koman, predsednica senata za prekrške: "Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bila sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja največkrat izrečena tistim voznikom, ki so v cestnem prometu vozili motorno vozilo, ko so imeli v krvi več kot 1,5 grama alkohola na kilogram krvi od uveljavitve zakona do konca leta 2003 kar 13.285 voznikom, kar kaže na to, da predpisane sankcije ne vplivajo na storilce teh prekrškov. Zato je bilo predlagano, da bi se za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 promila alkohola oblikovala kazniva dejanja, za katera bi se izrekala daljša zaporna kazen, kar pa ni bilo sprejeto. Novi zakon o prekrških za te kršitve ne predpisuje izrekanja zaporne kazni, temveč se bodo storilcem teh prekrškov izrekale lahko le globe, ki pa jih v večini primerov ne bo mogoče izterjati, saj gre velikokrat za kronične alkoholike, ki niso zaposleni, zato tudi z določitvijo uklonilnega zapora ne bo mogoče doseči poplačila pravnomočno izrečene globe, v teh primerih pa je tudi vprašljivo delo v javno korist. Posledica tega bo, da bodo ravno tisti storilci prekrškov, ki so na cesti najbolj nevarni in najbolj ogrožajo druge udeležence v prometu, ostali nekaznovani. Ker bodo sodniki za prekrške leta 2005 postali sodniki sodišč, bi bilo utemeljeno z zakonom o prekrških predpisati možnost predpisovanja zaporne kazni in za te kršitve v zakonu o varnosti cestnega prometa predpisati nekajmesečno zaporno kazen in jih za daljši čas izločiti iz prometa, saj zdaj kljub izrečenemu prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozijo naprej in se zelo povečuje število kršitev vožnje brez vozniškega dovoljenja. Ali je sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bila uvedena v sistem prekrškov z novelo Zakona o prekrških kot obvezna stranska kazen pri nekaterih prekrških (med drugim tudi v primeru, če ima voznik motornega vozila nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi), v nasprotju z ustavo in ali predstavlja poseg v pridobljene pravice, je že v več primerih ustavno sodne presoje odločalo ustavno sodišče in tudi odločilo, da predpisana sankcija ni v nasprotju z ustavo in da ne predstavlja posega v pridobljene pravice. Vozniško dovoljenje daje pravico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo. Odločba senata za prekrške kot organa druge stopnje, v primeru potrditve ali spremembe odločbe organa prve stopnje, postane z dnem odločitve o pritožbi pravnomočna, kar pomeni, da zoper tako odločbo ni mogoče več vložiti rednega pravnega sredstva: pritožbe ali ugovora. Le v tem obsegu je po 25. členu ustave vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. če odločba senata za prekrške nima pravnega pouka, ne gre za kršitev 25. člena ustave, je v več svojih odločitvah odločilo tudi že ustavno sodišče."

Kaj storiti? Vinjene voznike je treba kaznovati. Sodišče in policija jih naj kaznujeta tako, da kaznovani ne bo dvomil o izrečeni kazni in ne bo imel priložnosti za odškodninsko tožbo.

Zdenko Kodrič

Huda manipulacija!

Poglejmo primere oziroma odločbe o prekršku. Nekdo je odgovoren za prekršek po btočki 4. odstavka 117. člena zakona o varnosti v cestnem prometu: voznik je vozil osebni avto po regionalni cesti pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,57 grama alkohola v izdihanem zraku. Sodnik mu izreče denarno kazen 45 tisoč tolarjev in mu doda še stransko kazen treh kazenskih točk. Sodnik za prekrške v svoji odločbi govori o alkoholu v izdihanem zraku, sklicuje pa se na člen, ki o izdihanem zraku ne govori ničesar. Drugi primer. Nekoga policisti ustavijo na lokalni cesti, vozi kolo z motorjem, odkloni odrejeni poskus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom. Ker s tem dejanjem krši 120. člen zakona o varnosti v cestnem prometu, mu sodnik za prekrške izreče denarno kazen 90 tisoč tolarjev, kot stransko kazen pa še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil (kolo z motorjem spada v kategorijo H). Pritoži se sodniku za prekrške. Ta pritožbo posreduje senatu za prekrške, ki jo gladko zavrne, in odloči, da je obdolženec dolžan plačati še stroške pritožbenega postopka v znesku 35.000 tolarjev. Voznik bi lahko rekel, da v njegovem primeru ne gre le za postopek preverjanja alkoholiziranosti, ampak za manipulacijo, povezano z neupoštevanjem zakona o varnosti v cestnem prometu in "krajo" znanja: vozil se je z mopedom, izgubil pa dovoljenje za kategorije A, B, F, G in H.

Tudi voznika, ki je prekoračil 1,50 grama alkohola v izdihanem zraku, sodnik za prekrške ne kaznuje le z 90 tisoč tolarji kazni, ampak mu odvzame vozniško dovoljenje. Vzame znanje, ki je neodtuljiva človekova pravica. Ali sodniku, ki je "zafural" sodni primer, vzamejo diplomo in strokovni izpit? Vozniško dovoljenje voznik dobi v avtošoli, ta ustanova pa dela pod okriljem ministrstva za šolstvo. če bi bile avtošole pod streho pogrebnega podjetja, bi vozniki razumeli, da država oziroma sodišče in policija vzameta znanje. Ustavno sodišče sicer meni, da je vozniško dovoljenje dokument, ki daje pravico upravljanja vozila, in da ni rezultat izobraževalnega programa.

Znani sta pobudi Franca Peternelja iz Cerknega in Jožeta Gornika iz Sodražice. Pred štirimi leti sta ustavnemu sodišču posredovala pobudo o ugotovitvi neskladnost 202. člena zakona o prekrških z ustavo. Pobudnika sta vložila ustavni pritožbi zoper odločbo Vrhovnega sodišča, s katerim sta bili njuni zahtevi za sodno varstvo kot nedovoljeni zavrženi. Pobuda govori, da je sodna varnost dovoljena tudi v primeru, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Gornik in Peternelj sta se sklicevala na 23. in 25. člen ustave. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre za neskladje in da ga mora državni zbor rešiti v šestih mesecih. V parlamentu tega niso storili. čez leto dni je zakonodajalec 202. člen v zakonu o prekrških enostavno izbrisal. Zdaj pravne poti ni več. Ali ne gre pri vse tem za anomalijo, nezakonitost, protiustavnost? Kaj pa če si vozniki napačno razlagajo zakon in alkoholiziranost?

Pijanci, ne na cesto!

Milan Petek, sodnik za prekrške iz Nove Gorice, o problemu takole razmišlja: "Odreditev preizkusa temelji na določbi 1. odstavka 120. člena ZVCP in vsaka odredba policista mora temeljiti na zakonski določbi. S tem je ta pogoj izpolnjen; 120. člen ZVCP določa v ostalih odstavkih še poleg zakonskih pogojev za to odredbo tudi način pisanja zapisnika, pogoje za odreditev strokovnega pregleda, kazenske sankcije za prekršek. Stopnja alkohola v organizmu se določa v promilih, s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Tako je določeno v 116. členu ZVCP. Z alkotestom, večinoma Dragerjem 7410, ki je indikatorski instrument, se ugotavlja prisotnost ali odsotnost etanola v izdihanem zraku in na tej osnovi se oceni koncentracija alkohola v krvi preiskovanca. Aparat izmeri koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, nato pa takšen dobljen signal avtomatsko preračuna v promile alkohola v krvi in ga prikaže na digitalnem zaslonu. To, kar vidi preiskovanec, je ocena alkohola v krvi v promilih. Kaznovalne določbe v 117. členu ZVCP tudi govorijo o alkoholu v krvi. če je odrejena analiza krvi in urina, pa je seveda zadeva jasna: tam je dejansko stanje vedno ugotovljeno s stopnjo alkohola v krvi. Sicer je podan še rezultat analize alkohola v urinu, a za presojo kršitve se upošteva samo alkohol v krvi, drugi rezultat je indikatorski, ki kaže padanje ali naraščanje koncentracije alkohola v organizmu. 117. člen ZVCP določa dopustno koncentracijo alkohola v krvi za razne udeležence v prometu in potem tudi ustrezne sankcije, če so te določbe prekršene. Brez takšnega člena tudi ni mogoče izrekati predvidenih kazni. Ustavno sodišče je v eni izmed obsežnejših odločb sankcije po ZVCP in zakonu o prekrških vse to preučilo. Tudi na pobudo sodnikov za prekrške v Dravogradu. Kaj jepovedalo?Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni v neskladju z ustavo in gre za razumen odziv zakonodajalca na takšne kršitve. Ne gre za poseg v pridobljene pravice, saj z ustavo skladno predpisovanje kazni ne more predstavljati posega v te pravice. Vozniško dovoljenje daje pravico upravljati z nevarnim sredstvom v prometu in ga pravno ni mogoče izenačiti z izobrazbo. Ta odločba je zame kot pravnika in tudi navadnega smrtnika prepričljiva in strinjam se, da za najhujše kršitve morajo biti ustrezne sankcije. Pijanci niso za na cesto! če nekdo ne more upoštevati kulturnih ali zakonskih meril, povrhu pa so mu te reči znane, ga pač doleti tisto, kar je predvideno, krivica se mu ne zgodi."