če se z vojaki ni vpletati v politične debate, so zato precej bolj primerni in tudi bolj zgovorni taksisti. V Jeruzalemu, v katerem je skoraj tretjina prebivalcev Arabcev, je tudi nemalo arabskih taksistov. Taksist, oblečen v suknjič (kar je že samo po sebi redkost v Izraelu, kjer ga še politiki redko nadenejo), brez upanja za rešitev spora v bližnji prihodnosti, pravi, da je mir izvedljiv na nivoju narodov in ne na nivoju politikov, saj je te potrebno zamenjati.


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno

Na sprednjih sedežih pa je ob policistu šoferju sedelo prav tako mlado dekle in v ogledalu preverjalo učinek novega ličila na ustnicah. Kmalu sem ugotovila, da sta obe dekleti "novo pečeni" vojakinji, ki sta izbrali služenje obveznih dveh let vojaškega roka v policiji. Morda se jima bo potem tako tudi ponudila možnost redne zaposlitve, sta ugotavljali, saj je brezposelnost in revščina ena od žgočih tem v današnjem Izraelu. V politične teme izraelsko-arabskega konflikta se z njima ne zapletam. Slišim pa, da sta dežurni do polnoči in da počitka še ni na vidiku. Krožimo po mestu. Vojakinja prosi kolego za volanom, če bi lahko "pobrali" njenega fanta, ki ob polnoči končuje izmeno v restavraciji za hitro prehrano in bi ga odpeljali domov ob tej pozni uri. Ob tem nič ne omeni 53 opozoril o morebitnih terorističnih napadih po državi, ki bi bili morda bolj tehten razlog za prevoz. Konca ne slišim, saj se ustavimo pred zgradbo, ki sem jo iskala. Navdušena nad prijaznostjo policistov sem izstopila iz marice in jim še enkrat pomahala v pozdrav. Kdo bi si mislil, da so tudi prijazni policisti! In to prav v Izraelu!


Vir: www.siol.net; 05.02.2004; avtorica: Maja Kutin; Aktualno