Poezija - Zbudi se! Anonymous - Pon 24 Nov, 2003 17:45 Naslov sporočila: Zbudi se!
Ljubiš me, pa kaj?
Sem mar dolžna ljubiti te tudi jaz?
Spoznal boš, da ljubeč obraz moje črne duše je odraz.
Oči sanjave, ki zro v daljave
le krinka so vsakdanja.
Le moder led ti misli vzburja,
ko premetavaš se v nočeh brez spanja.
Da, ljubezen ti varljive sanje krade.
V ustnicah omamnih ne išči več lažnive nade,
kačo ti okrog srca ovijem
in zvalim te v brezno,
od koder ni poti nazaj.
Trnje v kožo ti zarijem,
sam hotel si to.
Ne vprašaj me, zakaj!
In ti še vedno ljubiš me.
Sem mar dolžna ljubiti te tudi jaz?
SAMO DEL RESNICE
Pa še reci, da si vse!
Pa povej mi, da sem nora!
Le ne reci, da sem mora!
Ti živiš, jaz sploh ne!
Ne govori da sem tvoja,
Ker to nisem!
Sem le sama svoja!
Pojdi!
Samo pojdi!
Sovražim te!
Ti živiš, jaz sploh ne…
(Marjana Škrobar)
NISI ZADNJI VAL
Misliš
Da si zadnji val
Tisti ki izbriše
S svojo toplo prhko peno
V mivko vrisane spomine
Ki odplakne stežka zidane gradove
S kamenčki namesto oken
Usedi se
In opazuj kako to gre
Za zadnjim valom pride
Vedno še naslednji
(Miša Shaker)
I tako, došao si po nju
Znaj, ona skriva lice velom
Upozoravam te, nestani idučim vlakom
Ona nije više kao što je bila
Okani se i ostavi to! Vrati se!
Vrati se i ja ču ti objasniti
Tvoja draga neče zaplakati. . .
(Nick Cave)
Vse noči prebiješ s solzami v očeh.
Ne išči nazaj k njemu, če te ne ljubi - pozabi nanj.
Vem, da je težko, a vendar pozabi.
Vsaka ljubezen se enkrat konča,
a ostanejo ti spomini, ki so neizbrisni.
Spoznala boš druge,
a vendar boš nekje v kotičku srca ohranila njega.
Zakaj?
Ker si ga ljubila bolj, kot si je zaslužil
in zato ne joči več za njim.
Ostal ti je spomin.
In tega ti nihče na svetu ne more vzeti.
. . . in ti čakaš
. . . upaš,
da bo neka srečna zvezda vrnila
to kar sva imela. . .
ljubezen ne stanuje tu. . .
poglej me dobro in zapomni si -
kar bilo je, tega več ni. . .
odšlo je, punčka.
Vse je odšlo. . .