Zanimivosti - Živalski holokavst -Naya- - Pet 05 Dec, 2003 12:11 Naslov sporočila: Živalski holokavst
Južnoafriški nobelovec J. M. Coetzee je znan po literaturi, ki bralca, če se že prebije do konca, redko spravi v dobro voljo. To tudi ni njegov namen, nalašč se loteva zoprnih tem, ki obležijo na duši. Njegova zadnja knjiga pa bo težko prebavljiva celo za najstrožje vegetarijance: za osrednjo temo romana si je izbral pravice živali in etično spornost sodobne živilske industrije, ki jo imenuje »industrija smrti«.
Elizabeth Costello je antiroman, nekakšen roman v esejih, ki jih je pisatelj zasnoval kot ciklus predavanj naslovne junakinje (kot on svetovno znane pisateljice) in zajemajo sociobiologijo, antropologijo, etnologijo in filozofijo.
Idejo je avtor dobil že davnega leta 1988, ko je na Princetonu gostoval s ciklusom predavanj o temi pravic človeka in živali (pozneje so izšla kot eseji). Pobijanje živali po tekočem traku primerja s holokavstom: živilska industrija je podobna Treblinki, piščanci in teleta pa imajo enako usodo kakor Židi, Cigani in homoseksualci, ki jim je tretji rajh odrekel pravico do življenja.
Slikoviti opisi mučenja prestopajo meje dobrega okusa »Bolečina ni opisana resnično, če je bralec ne začuti kot svojo,« trdi avtor. Coetzeejevo delo sta zaznamovala intelektualni pogum in zmožnost, da se odmakne od svojega junaka, ki mu prav zato lahko v misli in na jezik položi najbolj mračne, odbijajoče, nemoralne in etično sporne misli.
Z zadnjo knjigo se povsem približa esejističnemu slogu, ki mu je pisan na kožo: njegove zgodbe že od nekdaj tečejo počasi, zato se zdi prehod pisatelja k esejem skoraj samoumeven. Prav mogoče je, da je Elizabeth Costello Coetzeejev zadnji roman, ugiba kritik L'Espressa in napoveduje, da se v pisateljevem opusu začenja novo obdobje. Nobelov in dvakratni Bookerjev nagrajenec se je rodil leta 1940 v Južnoafriški republiki. V Capetownu je diplomiral iz matematike in v Texasu doktoriral iz lingvistike. V slovenščino sta prevedena dva njegova romana: Sovražnik in V srcu dežele.
Vir: Delo; sobota, 29.november 2003; rubrika: Svet so ljudje, str.: 32