Iz Sveta - Srednjeveška akropola EnigmA - Pon 08 Dec, 2003 12:32 Naslov sporočila: Srednjeveška akropolaTrg čudežev v Pisi
Stolnica v Pisi bega umetnostne zgodovinarje. Na pročelju je zapisana številka 1063 kot letnica položitve temeljnega kamna, toda marmorni privid na zeleni trati se zdi prelahkoten, presijoč, prepopoln za "mračni srednji vek". Je letnica začetka zidanja napačna?
Dvomi strokovnjakov polnijo knjigo za knjigo. Renesansa - to je ponovno rojstvo evropske kulture "iz duha antike" v 15. stoletju. Tudi ta Jacoba Burckhardta, odločilnega raziskovalva te dobe, je trg pris stolnici, Trg čudežev (Campo dei Miracoli), tako očarajoč, da ga prišteva k predrenesansi. To je spodbudilo Claro Baracchini, vodjo spomeniškega varstva v mestu ob Arnu, h krivoverski trditvi: "Pri nas ni niti malo srednjega veka niti renesanse, ker nikoli ni bila pretrgana popkovinasta vez z antiko. Stolnica je plod te nepretrganosti.
Pisanci so jo zgradili, da bi - tako beremo v napisih - "obnovili slavo Rima". K zidanju "Akropole na robu mesta" jih je bolj kot pobožnost spobujala meščanska samozavest. Sloviti grifon na strešnem slemenu - izvirnik stoji zdaj v stolničnem muzeju - je plen iz severnoafriške fatimidske države.
V "dialogu" z Arabci je preteklo veliko krvi, toda kultura je imela korist. Srednji vek je rad popotoval in arhitekt Buscheto, genialni usmerjevalec na Trg čudežev, se je prepuščal vplivom Carigrada in mošej v Damasku, Cairu in Córdobi. Kajti eksotična eliptična kupola izvira iz Bosporja, poravnava stebrov v petih v petih vzdolžnih in treh prečnih ladjah - z mostičnimi emporami za ženske - pa vsebujejo vzhodnjaško načelo neskončnosti. Zaradi take povezave Vzhoda in Zahoda je racionalno stroga cerkev v Pisi kozmopolitska in ekumenska. Tudi judovsko in islamsko enoboštvo se počutita v Buschetovem svetišču kot doma.
Antika je pomočnica pri porodu in miselnost. Bazilikalna oblika stolnice, valj Krstilnice - ta je kolaž iz rimskega mavzoleja in jeruzalemske cerkve Svetega groba - in tudi epske reliefne pripovedi Nicole Pisana na krstilnični prižnici so "neoantika".
Srečevanje Vzhoda in Zahoda pa poraja tudi vibracije. Buscheto in tudi njegova naslednika Rainaldo in Diotisalvi uporabljajo takratne romanske polkoržne in gotske šilaste loke le kot okrasno zapolnilo. Vodoravni arabski črno - beli pasovi vežejo matično ladjo stolnice na zemljo. Na apsidi, kjer se je zidanje začelo, prvič "zazveni" Buschetov "leitmotiv": slepi loki v parterju in nad njimi arkadna zunanja obhoda. Trojica zid, stebri in loki s spremljajočimi učinki svetlobe in senc doseže, da fizikalno težka gmota kar lebdi. Takšen prijem so uporabili 1270 na pročelju stolnice, na kateri so nanizana štiri nadstropja polkrožničnih arkad tik pred zidom.
Na pokopališču (Camposanto), kamor so prinesli prst z Golgote, obdaja sorednjo trato pravokoten obod iz grobnic, okrašenih s freskami in nazizanih kot križni hodnik. Cerkveni stolp (Campanile), je sestavljen iz trdnega notranjega valja in zunanje lupine iz šestih nadstropij različno visokih arkad, je veliko več kot le zvonik. Po pripovedi je Galileo Galilei ob njem in ob lestencu v stolnici preučeval zakone nihanja. Njegova nadstropja vzbujajo v občudovalcih na tleh željo, da bi se po njih povzpeli bliže k nebu. Tako kot Stonehenge in piramide osuplja tudi Trg čudežev s pomenljivo razporeditvijo zgradb: Krstilnica stoji na isti vzdolžni osi kot stolnica, stolp pa je v središči med Krstilnico in in škofovsko palačo.
Predana varuhinja spomenikov Baracchini pravi: "Nagonsko čutimo, da zgradbe niso bile razporejene naključno, temveč po nekem načelu sozvočja. Žal, ga zdaj ne znamo več razbrati."
