Zgodbe in Poezija - OBSEDENA (nadaljevanje in migracija zgodbe IZDIH) ankh - Pet 04 Mar, 2005 13:27 Naslov sporočila: OBSEDENA (nadaljevanje in migracija zgodbe IZDIH)
OBSEDENA
morda si boste mislili, da nisem pri zdravi pameti, ko vam bom pisala in se vam odprla, toda v bistvu niti sama sebe ne cenim. in če človek ne ceni svoje notranjosti, niti časti nima, da bi jo prenesel na druge.
no, pa pustimo to kurčevo filozofiranje. naj se vam predstavim. ime mi je lara. sem odkrita oseba. sem tipična ljubljančanka, napol keš pi¤¤¤¤¤, ki pri moškem poleg omenjenega, išče tudi nekaj posebnega, kar bi iz njega pila. v redu, starša sta me razvadila in v bistvu še vedno živim z njima, saj imam rada enostavno življenje. kdo pa ne?
rada pijem cuba libre ali martini kot kakšna stara ku¤¤¤¤, kadim kim slim cigarete in fafam debele obrezane ku¤¤¤¤¤ ter ližem pobrita jajca. hodim na aerobiko, jogo in badminton. gibčna sem. za tega oskarja bi se najprej zahvalila mami, ki mi je dala vitko postavo in dolge noge, sicer pa hvala ku¤¤¤¤¤ za premajhne joške. razmišljam, da bi si jih povečala na d. tako bi lahko med njih dala še kakšnega ku¤¤¤¤¤. tipi so takšni testosteronski kreteni, da bi na ženski po¤¤¤¤¤ vse. še nosnico.
kaj vas še zanima? imam rjave oči in rjave lase. v obraz sem podobna sandri bullock. boli me pi¤¤¤¤¤, če ne verjamete. vsaj predstavljate si me lahko. kožo na njem imam zelo zdravo in brez aken. temu ni tako zaradi številnih obraznih, ki sem jih prejela v svoji f¤¤¤¤¤ški karieri, ampak povsem enostavno zaradi uravnovešenja mojih hormonov.
štejem šestindvajset let in sem pokvarjena punca. pridne namreč pridejo samo v nebesa. moje življenje, ki se ga niti ne sramujem, se je spremenilo, ko sem spoznala njega. niti se ni zanimal zame, niti ne za mojo pi¤¤¤¤¤. uporabila sem mnoge trike, da bi ga pripravila do tega, da bi me po¤¤¤¤¤, pa nisem uspela.
ime mu je bilo ankh. visok moški obrite glave, širokih ramen, blizu dva metra in blizu trideset let. z uhanom v ušesu in prstanom na kazalcu je zgledal kot tisti košarkar jordan, ki je nasploh začel modo plešastih športnikov v elegantnih oblekah. toda v želodcu mi ni ščemelo zaradi njegove pojave. bil je tako prekleto vljuden, plašen in zadržan, da sem najprej pomislila, da je skandinavec ali celo anglež. nato pa, ko sva prvič plesala skupaj in se mu je s pomočjo promila ali dveh v krvi razvezal jezik in omehčal plesni korak, pa sem spoznala, da gre za zanimivo osebnost.
ker je jecljal, sem pomislila, da ima tremo in da sem mu všeč. morda me bo nocoj peljal k njemu na kavo, čeprav je nima. nič. če mi ne bi neprestano pripovedoval o svojih bivših f¤¤¤¤¤čicah, bi pomislila, da je feget, in da ga tišči v blatni sfinkter nekega vodoinštalaterja ali avtomehanika.
usoden zame je bil dvakrat. prvič je bil to nek večer, ko sva pri njem popivala in se pogovarjala. prebral me je kot knjigo in počutila sem se kot bi bil moj psihoterapevt. celo legla sem na sedežno. medtem, ko je govoril o pogledih številnih ku¤¤¤¤¤, ki strmijo vame in večajo ceno mojega sfukanega telesa in raztegnjene pi¤¤¤¤¤, se mi je slednja navlažila in začela sem si jo masirati kar preko hlač, tam pred njim.
nerodno mu je bilo, gotovo si je mislil, da sem ekspres hitra ponudnica pi¤¤¤¤¤, ki je predčasno izbojevala seksualno revolucijo. gledal je stran in rekel: "pozno je."
"preveč sem popila." sem se mu vsiljevala. hotela sem čutiti njegovega ku¤¤¤¤¤ v svoji pi¤¤¤¤¤ in ščipati njegove mišice, ko bi me neusmiljeno f¤¤¤¤¤.
"pokličem taksi?" me je podil.
nisem mu odgovorila. kar sedela sem. kreten pederski!
"a greva nekaj stavit?" sem nadaljevala.
"aja?"
"grem stavit, da če spim gola ob tebi, pa tudi ti gol ob meni, da boš ti prvi stegnil roko proti meni."
"you"re on." mi je odvrnil s prisiljenim nasmehom. bil je trd kot clint eastwood v svojih akcijskih vlogah.
"stava je večerja."
segla sva v roke.
stuširala sem se z vročo vodo in se še enkrat stuširala - tokrat dobesedno s kenzom, ki sem ga k sreči imela v torbici. ta vonj mi je bil všeč, ker je nekaj tako posebnega in ostrega, kot sem bila takrat jaz. in kaj bi brez torbice? ženske smo v prednosti pred tipi. s seboj lahko nosimo vse vrste dišav, oni pa lahko največ, kar spravijo iz sebe vonjav, prdnejo in upajo, da niso bili preglasni.
človek je bil pravi beckham. v njegovi kopalnici je bilo mnogo kozmetike, imel je celo kremo za veke, kremo proti gubam, kremo za roke, glino, piling, nek čuden gel in še in še bolj moške kozmetike.
"če ta človek ni feget, potem pa tipov res ne razumem." sem zašepetala.
seveda sem gola legla v posteljo, a se nisem pokrila. pošteno me je že zeblo, ko je prišel izpod tuša tudi on. pokril me je in legel na svojo
polovico postelje.
"lahko noč lara!" mi je rekel, se obrnil na bok in zaspal.
minilo je nekaj minut.
"p¤¤¤¤¤." sem rekla potihoma in mu sledila v deželo sanj.
ponoči je hropel, ni smrčal, kar me je prebudilo. nekaj je moralo biti narobe z njegovimi pljuči. kot bi imel astmatičen napad.
"ankh, ej ankh, a je vse ok s tabo?" sem ga stresla.
prebudil se je, sama pa sem se zavedla, da sem izgubila stavo.
"sem hropel?" me je vprašal.
"ja, kot bi imel napad."
"to, da si me zbudila ne šteje za stavo."
"hvala, ful si srček." sem bila osladna.
vzdihnil je: "lara, nima smisla nadaljevati s stavo."
čutila sem, da se mi bo izpovedal.
"zakaj ne?" me je mučil firbec.
"odkrito ti bom povedal, ker sem tudi tak tip, čeprav se ti zdim trd in nedostopen. vse je ok s tabo, dobra pi¤¤¤¤¤ si in rad bi te po¤¤¤¤¤ tako, kot bi te povozil kamion."
"toda?" sem ga prekinila.
"čakaj malo smotka," me je okaral in nadaljeval: "v stanju, kakršnem sem bi moral po¤¤¤¤¤ vsako pi¤¤¤¤¤, ki bi mi prišla pred ku¤¤¤¤¤, pa je ne morem, neki je v meni, ena kurčeva navzočnost. ne vem, ali je to kristus ali ra ali koji drugi visoki k¤¤¤¤¤ od entitete, ki sem ga preučeval v svojem lajfu."
"ankh, zadeni me." sem bila neučakana.
"raka imam. pljučnega. tisto vrsto, ki počasi napreduje. pravijo, da imam še nekaj več kot pol leta."
njegova izpoved me je močno prizadela.
"oprosti."
"pa saj nisi vedela."
"a te lahko objamem?"
ni mi odgovoril, a sem ga vseeno. tudi on me je objel. njegovi roki sta bili ledeno hladni. trznila sem in umaknil je dlan z mojega hrbta.
nisva se po¤¤¤¤¤, zaspala sva kot prijatelja. pi¤¤¤¤¤, najprej nisem mogla verjeti, da lahko tip in potrebna ženska spita skupaj gola, pa da se ne po¤¤¤¤¤, zdaj pa mi je bilo žal tega, kar se je zgodilo z njegovim življenjem.
zjutraj sem ga videla predzadnjič, zadnjič pa takrat, ko je odločilno pripomogel k spremembam v mojem življenju.
zgodilo se je tako, da je bila tina, moja prijateljica, njegova zadnja ženska. najprej, ko sem to zvedela od nje, sem se počutila kot bi bila
prevarana, saj sem pričakovala, da tip ne bo po¤¤¤¤¤ več nobene, saj je bil preveč v svetu duhovnosti, nato pa sem se spomnila tine, ki je res dobra oseba, pridna punca, ki pride le v nebesa in ne povsod. spremljala ga je na njegovi zadnji poti in mu pomagala dostojanstveno umreti.
dogodek, ki me je spremenil do fundamentov, pa se je zgodil na njegovem domu, ko sem ga šla obiskat. tina mi je govorila, da si je želel umreti v svojem stanovanju. plačeval je tudi negovalko.
človek je bil na koncu, toliko vam povem. njegov obraz je bil bel in močno je shujšal. bil je tako šibak, da po začetnih nekaj besedah ni mogel več govoriti. podala sem mu tipkovnico in tipkal mi je svoje misli. ob postelji je imel namreč prirejen računalnik.
vprašala sem ga zakaj tini ne pusti, da bi imela njegovega otroka. odgovoril mi je, da on in tina nimata pravice krojiti usodo otroku brez enega od staršev. dodal je, naj sežem v predal mize in vzamem iz njega srebrni ankh z verižico.
takoj, ko sem se dotaknila srebrnega ključa življenja, me je streslo, kot bi me kdo polil z mrzlo vodo, on pa je začel trzati in se dušiti.
"gospa, gospa!" sem zakričala.
nemirno je obležal in gledal v steno.
negovalka je vdrla v sobo.
z umetnim dihanjem je poskušala poiskati še zadnji uporaben predel njegovih pljuč, toda bila je nemočna. izdihnil je tisti dih, o katerem mi je pripovedovala objokana tina. ta dih je napolnil sobo. ta dih se je naselil v meni.
teži me, in ko bo pretežak, vam bom opisala kakšnega od svojih kontraverznih dogodkov iz preteklosti pred tem fenomenom.
zjutraj bom vzela dopust in bom pobegnila s te zasnežene celine ter se spustila na morje. ljubljana je grozna pozimi. šla bom v piran, tam imata moja starca flat, trezno razmislila o svojem lajfu. in o ankhu, ki me je obsedel. mogoče vam še kaj napišem.
lahko noč potrebneži in potrebnice! lucka - Pet 04 Mar, 2005 14:13 Naslov sporočila:
:plosk :plosk :plosk :plosk :plosk
Ankh ŠE ... Poklièunga - Pet 04 Mar, 2005 18:20 Naslov sporočila:
Sj sam seb ne vrjamem,da se sploh bral zgodbo tkole na forumu hehe
Ampak sem se enostavno mogu nasmehnt,ko sem prebral ta odstavek:
"ime mu je bilo ankh. visok moški obrite glave, širokih ramen, blizu dva metra in blizu trideset let. z uhanom v ušesu in prstanom na kazalcu je zgledal kot tisti košarkar jordan, ki je nasploh začel modo plešastih športnikov v elegantnih oblekah. toda v želodcu mi ni ščemelo zaradi njegove pojave. bil je tako prekleto vljuden, plašen in zadržan, da sem najprej pomislila, da je skandinavec ali celo anglež. nato pa, ko sva prvič plesala skupaj in se mu je s pomočjo promila ali dveh v krvi razvezal jezik in omehčal plesni korak, pa sem spoznala, da gre za zanimivo osebnost"
Aja,pa da kremc niti ne omenjam...p¤¤¤¤¤čINO JEDNA! ;o)
Ankh ŠE ...