Poezija - Eroticne pesmi... Anonymous - čet 20 Nov, 2003 18:03 Naslov sporočila: Eroticne pesmi...
ŽENSKA
Položi mi roko na trebuh,
da čutiš kako trepeče od želje po tebi.
Da si bruno, ki leže name, bi ozelenel,
tolikšna je moja sla.
Moje prsi so tehtnica za lepoto tvojega ljubkovanja;
moj popek je čaša za strast tvojega telesa;
moja stegna so bregovi za reko tvojega poželenja.
Napolni moje nosnice s svojim dihom,
ukroti moja usta s svojimi usti,
moje roke s svojimi rokami,
izmuči noge,
da bodo v sladki utrujenosti drhtele
kot bilka pod zrnom rose.
( Neža Maurer )
KRUH
Ustnice mi nabrekajo.
Žile divje udarjajo.
Slačim te.
Gnetem, kot testo.
Pod prsti čutim kruh za svojo lakoto.
(Neža Maurer)
LJUBEZENSKA PESEM
Tako nemočna, tako nežna se ti zdi, ko spi.
Pričneš se tihotapiti, previdno in počasi,
veš, da te lahko vsak šum izda,
da te noben premik ne skrije. Zelo blizu
si že, zelo blizu, misliš, le hip še,
le še milimeter, ko se kakor posvarjena zgane in
dvigne loputo svojega levega očesa.
Ves razočaran, da ti je spodletelo, zagledaš zenico
in sprva sploh ne pomisliš, da gleda vate
mušica na koncu revolverske cevi. Tako se dolgo
nepremično gledata in sčasoma ti postaja vse vedno bolj
sumljivo.
Tedaj zaslišiš, kako v njenem srcu škrtne petelin,
In že je mrak ves razžarjen z ognjem devetih strelov.
Ranjen se vzravnaš, tvoji gibi so trdi,
Obrneš se proti njej, ponovno jo gledaš, medtem pa
Mehansko spuščaš svojo spodnjo čeljust. Iz ust
Ti pogleda stopetinpetdesetmilimetrska havbica,
Gledaš, kako se prestrašena stisne ob zid, in
Potem – Ogenj! Ogenj! Ogenj! ustreliš,
In še enkrat in še enkrat, dokler se
Od silnega dima več ničesar ne vidi.
Prižgeš svoj laserski radar: rdeča
Rubinasta pika se ti piskajoče približuje izza hrbta.
Bliskovito se obrneš, a prehitela te je
In že se ti izmed njenih dojk z veliko hitrostjo
Približuje ogromen plamenometni tank.
Brž stopiš v razkorak in ukažeš vzleteti
Svojim supersoničnim lovcem in bombniku,
Medtem pa ona že razmika svoje boke,
Da bi poslala nadte regato atomskih podmornic.
Tako se bojujeta vso noč in ves dan, dokler sredi
Gorečih rjuh in praznih izstrelkov ne obležita mrtva,
Dve trupli, ki ju kot v Bachovi fugi
Z dolgimi, ledenimi noži liže le še ljubezen.
(Aleš Šteger)