Pero Piše :: Preglej Teme

Pero Piše

Ljubezen in odnosi - VPRAŠANJE

Anonymous - Pet 04 Nov, 2005 01:48
Naslov sporočila: VPRAŠANJE

Imam vprašanje, ki je zelo preprosto in se ne nanaša le name, čeprav sem me precej tiče :rdec:

Kje so vsi dobri fantje???

Kam so šle vrednote, ki so veljale za ljubezen med moškim in žensko???

A je res poanta vsega tega samo še sex in sex in sexin.......................sex in ko sprobaš vse poze in se ti ne da več ubadat s čim globjim enostavno odneseš šila in kopita na lov po nov fu¤¤¤¤¤????

A sploh še mladi ljudje vedo kaj pomeni ljubiti, spoštovati in podobno???

Pa nisem pesimist, sam mal me skrbi glede na dogodke zadnjih par let in zbiranja podatkov od ljudi ki potrjujejo to, da se men ne meša, pač pa da to opažajo tudi drugi

senior - Pet 04 Nov, 2005 07:15
Naslov sporočila:

Ja, res, to je kriza vrednot. So časi, ko vrednote počasi, a vztrajno izginjajo iz človeškega življenja. Tudi na splošno, ne samo v ljubezni. Isto je s prijateljstvom, med sodelavci, skratka povsod.
Samo verjemi, še so fantje, ki vedo kaj je spoštovanje, zaupanje, samo vedno manj jih je. če boš vztrajala in da ne boš zniževala svojih kriterijev, se bo našel kdo, ki bo ustrezal temu. Mogoče bo malo starejši zato.

Vsekakor ti želim, da ga srečaš... Razz

Shajtana - Pet 04 Nov, 2005 08:07
Naslov sporočila:

Jaz pa mislim da med prijatelji vrednote ne izginjajo..ampak v ljubezni pa res...kr neki v smislu do 26+ leta se bom gonu okrog sj pol bom pa ze eno najdu tko resno pa dobro pa bog ne dej da se je ona tud gonila okrog pa take fore..V bistvu se mi sploh ne da v tole debato spuscat k se bom sam razburla pomežik

lucka - Pet 04 Nov, 2005 08:45
Naslov sporočila:

Včasih je veljajo dejstvo in še ena slovenska pevka je to pela, če se ne motim je bila to Neca Falk, da vsi najboljši fantje so že poročeni....

Vrednote...saj ne vem več kaj naj si mislim o današjem pojmovanju ljubezni. Tipi itak bog ne daj da bi se vezali, ke je treba še tolk doživet in preživet...jst ne vem ali jih je česa strah, da jim bo ušlo... poleg tega je še tolk žensk ki jih niso položil, potem se dogaja pa ne samo moškim ampak tudi ženskam ta večni dvom v nas...kaj pa če ni taprav, kaj pa če je kje še kaj boljšega za mene.... kaj pa če me res sploh nima rad in je z mano samo zaradi sexa. Včasih se mi zdi, da bi bilo res veliko manj zapletov. če bi nam možitve še vedno urejali starši.

Po drugi strani pa ljudi, ki se že v bolj rosnih letih odločijo da bodo furali neko malo bolj resno zvezo, ki pa še vedno ne pomeni da se je treba na koncu poročit, vsi tolk čudno gledajo kot da so najmanj umsko omejeni. čeprav jst res ne vem kaj bi bilo tako napačnega da imaš recimo pri 20 neko zvezo , ki traja več kot pa mogoče max en mesec, če ne drugega imaš vsaj reden sex, za katerega si upam trdit da je veliko boljši, kot pa tisti, ko zahaklaš nekoga v nekem lokalu in se daš dol.

Sploh pa "baje" so moški zaljubljeni samo dokler ženska ne postane sitna in zadirčna...in dokler se smeji vsem njegovim še tako bednim neumnostim...ampak žal se ženske vse prehitro ponavadi spustimo na realna tla in hočemo da moški s katerim smo postane malo bolj resna oseba, ne pa nek burkač, ki je prišel iz nekega zelo slabega cirkusa in za katerega nikoli ne veš kaj si v nekem danem trenutku misli.

Jaz se še vedno sprašujem ali se moški šele zares zaljubijo šele po sexu?
Kaj res niso sposobni globjih čustev še predno nam zlezejo v spodnje hlačke.
S tem da me ena moja kolegica konstanstno prepričuje, da kaj več se ne splača probvat dokler ne vidiš kaj ima tip v gatah in kako zna to orodje uporabljat. Ker če ni v mejah njenih kriterijev in da se ji zdi da v postelji ni oh in sploh, se s takim primerkom moškega spola sploh ne ubada več.

Ampak ali je sex res vse, ali bo v bodočnosti vse več zvez temeljijo ravno na izmenjavi telesnih sokov???

Anonymous - Pet 04 Nov, 2005 09:38
Naslov sporočila:

Hja... po mojem je to vprašanje mal bolj kompleksno kot zgleda na prvi pogled. Najlažje je krivdo valit na fante, sam meni se zdi, da so vsaj enako krice za takšno situacijo tudi ženske. Oziroma, da so one dobre fantke spremenile v poredne. Vprašanje bi se tako lahko glasilo tudi kam so šle vse dobre punce.
Ker če pogledamo par desetletij nazaj, so denimo naše babice in dedki (za starše je že vprašljivo) ko so bili mladi, še živeli v neki družbi, ki je vsemu navkljub veljala za razmeroma konservativno. Tak način življenja pa se je glede odnosov moški-ženska odražal predvsem pri ženskah. Imele so neko svoje 'spoštovanje', vedele so kako se morajo obnašat, do kod smejo itd. čeprav se nam to danes morda zdi smešno, je po mojem to, torej nedostopnost ženske, edini način, da moški do nje pokaže vsaj nekaj navideznega spoštovanja. In potem so moški v taki družbi, globalno gledano, veljali za dobre fante, spoštljive itd. Ker če so hoteli dobiti žensko kaj drugega sploh niso mogli biti, saj so se večinoma vse ženske držale tovrstnih 'pravil'.
Pa mislite, da so bili takratni moški resnično drugačni? To bo, ja. Po mojem so bili v enaki meri 'sužnji svojega nagona' kot današnji, ampak razmere so jih prisilile v drugačno vedenje. Sicer pa se ve, da so mnogi že takrat radi obiskovali določene 'lahke ženske', ali pa varali žene, le da je bilo to vse nekako bolj očem prikrito.
Torej, po mojem mnenju je moški moški, tiste, ki določajo njegovo obnašanje so pa ženske.
Je pa problem v tem, da danes ženska, ki bo nedostopna, ne bo pri moškem spoštovana, pač pa jo bo po tednu, dveh lepo poslal v k... in šel k drugi, ki se mu bo že za prvim vogalom nastavila. Ženska emancipacija in spolna svoboda so pač terjale svoj davek in moški so končno prišli na svoj račun oziroma do tega, akr so si vedno želeli - žensko spolno sužno, brez kakršnihkoli obveznosti. Je lahko kdaj drugače? Seveda, ampak le, če se vsem ženskam na svetu zmeša in hočejo s tipi spat recimo šele po poroki itd. Drugače pa... tak svet smo si ženske same ustavrile, zato moramo za to očitno nosit tudi posledice.
Sicer pa jaz osebno nisem imela nikoli v življenju problema s tem, da bi me kak tip zapustil, potem ko bi me spravil v posteljo. Ker sem očitno preveč komplicirala. Me je pa zato večkrat mal bolelo pri srcu, ko je človek, za katerega sem mislila, da je drugačen, po kakšnem tednu, dveh ubadanja z mojim težkim karakterjem, navalil na prvo blondinko, ki mu je prišla mimo, potem pa skesan pridrajsal nazaj k meni in jokal in me rotil in prosil bla bla. In sem vedno rekla samo še 'Odjebi!'. človek je na žalost včasih toliko vreden, kolikor se zna tudi sam sebe cenit.

To da se bo moški zaljubil po seksu pa... kaj pa vem... jaz to glih ne verjamem...lahko postane obseden z neko žensko in vsemi spolnimi užitki, ki mu jih nudi, a dvomim, da jo bo zaradi tega lahko kaj bolj ljubil in spoštoval. Ko se bo naveličal njenih spolnih uslug, bo enostavno odšel. Logika nekega lepega in ljubečega odnosa je, da ti oseba veliko pomeni, še preden se ji predaš in potem, recimo temu po seksu, lahko dejansko govorimo o neki ljubezni, ki pač traja dokler traja, pa vendar. če se boš najprej z nekom poseksal pa potem čakal, da se zaljubiš, lahko čakaš tudi večno. Je pa res, da večina tistih, ki z ženskami prakticirajo le izmenjavo telesnih tekočin, ljubezni pravzaprav niti ne išče. Seksa pa vemo kaj je - največja droga človeštva. In kot bi rekla Tina Turner: WHAT'S LOVE GOT TO DO WITH IT??

Poklièunga - Pet 04 Nov, 2005 10:12
Naslov sporočila:

Hmmmmm...sj ne vem kaj naj rečem.

V bistvu lahko rečem to,kar vedno trdim in v takih primerih rečem. Popolnoma isti smo ženske in moški! Mislm,da je KillerCat tuki kr solidno vse napisala ja. Več ali manj.

jagoda...se v bistvu isto sprašujem kot ti samo,da zamenjam spol.
Fora je samo v tem,da jaz ne bom kompliciru s tem,če bo deklca hotla z mano "takoj" sexat hehe

Aja,pa da še to povem -> nikoli se še nisem zaljubil pred sexom!

Anonymous - Pet 04 Nov, 2005 10:16
Naslov sporočila:

Sej ni fora v tem, da se človek zaljubi pred seksom, ampak da v osebi, ki ga privlači, prepozna še kakšne druge, ne le seksualne vrednote.

Smooth - Pet 04 Nov, 2005 17:15
Naslov sporočila:

Wooaaaa...ping pong zogica....pred monitorjem jih ziher ne bos nasla...

Zlobko - Sob 05 Nov, 2005 16:20
Naslov sporočila: Re: VPRAŠANJE

jagoda Napisal/a:

Sploh ne komentiram....

-Naya- - Sob 05 Nov, 2005 16:47
Naslov sporočila:

Zihr obstajajo moški ki jim je do zveze in ne le do sexa, vendar je ponavadi tako da nas taki moški ne privlačijo. Se nekako vedno zgrešimo in so nam všeč ravno tisti ki niso sposobni imet zvezo, ki je ne želijo... i.t.d... Tisti pa ki bi nam bili vse, so nam lahko le prijatelji.

Verjamem pa tudi da je vedno manj moških ki si želijo neko zvezo. Včasih je bil tabu sexati z nekom pred poroko, zdaj je to nekaj normalnega in ker to po večini vsi izvajajo vsak tip slej ko prej dobi kako bejbo za sex in mu ni treba imeti neke resne zveze. Je enostavno ne potrebuje.
Ne govorim da je pri vseh tako, vendar v večini primerov je tako. Nekako ženske še vseeno veljamo bolj za čustvene osebe kot moški in bolj potrebujemo moško bližino iz drugih razlogov kot je sex. Medtem ko je pri moških to drugače.
Govorim na splošno, seveda pomežik

Ma kaj pa vem. Jaz sem nekako skoraj obupala nad neko normalno zvezo med moškim in žensko. Sploh glede na to kar videvam okoli sebe: praktično ga ni para ki se ne bi varal, ali ostajal skupaj iz čisto napačnih razlogov. Preprosto če še tako zelo razmišljam o tem nekako nimam v glavi niti enega para za katerega bi res lahko rekla da sta srečna, da sta skupaj zato ker sta zaljubljena, ker se imata rada, ker si želita biti drug z drugim zato ker se spoštujeta in želita skupaj preživeti nek čas - ker jima tako paše, ker jima je to v veselje, ker ju to napolnjuje z energijo, srečo... Ne pa zaradi nekih X razlogov.

Skratka ne poznam takega para. To pa je tisto kar iščem. In če tega ni, zakaj bi potem silila v neko zvezo?

Kje je napaka? Kdo dela narobe? Mogoče mi vsi, ne samo moški?! No ja... grem že pregloboko... Embarassed

senior - Ned 06 Nov, 2005 09:56
Naslov sporočila:

Škoa je mogoče le to, da se šele z leti stvari postavijo na pravo mesto.
Ženske vzgajajo moške, najprej mame, potem pa žene v nekem smislu.

Anonymous - Ned 06 Nov, 2005 16:00
Naslov sporočila:

Hehe, ko sem se o tej temi nedavno pogovarjal z enim filozofsko navdahnjem kolegom, je bilo njegovo mnenje o tem zelo simpl: »Normalni tipi so z normalnimi ženskami, kurbirji s kurbicami.« Generalno gledano je morda res tako, toda osebno sem mnenja, da je ta zadeva mal bolj zakomplicirana.
Mogoče jaz res živim v enem drugem svetu, ampak mene recimo niso nikoli privlačili samo moški, ki jim ni do zveze ampak le do seksa. Prej obratno. če pa se je že zgodilo (in se seveda je!), da sem naletela na kakšnega kurbirčka, mi je bil vsekakor zanimiv le dokler nisem odkrila njegovega pravega karakterja (nekateri znajo to zelo dobro skrivat!) in se raje nisem zapletala s takimi ljudmi. Ženska ima vedno možnost tudi da se drugače odloči in brez zveze se mi zdi pritoževat se, da 'taki' tipi vedno najdejo kakšno žensko za seks in jim zato ni do tega, da bi se spremenili. Ja seveda, najdejo točno tiste ženske, ki točno vedo, da od takega človeka ne morejo pričakovati nič resnejšega, pa se kljub temu rada dajo dol z njimi. In pričakujejo kaj, da bodo glih one tista čudežna bitja, ki jih bodo spremenila?? Ja, seveda!
Je pa pri moških tudi en drug problem... Po mojem se mora vsak človek 'zdivjat' preden se poda v neko resno razmerje. če se ženske pri tem še nekako lahko kontrolirajo (tudi če ni lahko, se na nek način vendarle morajo, sicer jih kaj kmalu označijo za kurbice in potem v radiusu 200km ne najdejo nobenega resnega tipa več), je to pri večini moških mal težje. In tako po mojem mnenju ni nič nenavadnega niti čudnega, še manj pa razlog za povzročat paniko, če recimo ženska naleti na, kaj pa vem 25-letnika, ki mu ni do resne zveze, ima pa v nekem dolgoročnem načrtu, da se bo nekoč zresnil, poiskal RESNO punco, se poročil, imel otroke... Zdej, silit tega tipčka v to, da se bo zresnil točno to sekundo in točno z določeno žensko, je neumno. To bo storil, ko bo sam začutil, da je čas za to in ob ženski, ki ga bo znala pripeljat do teh občutkov. Je zato pr¤¤¤¤¤? Po mojem ni. Sploh, če ženski da jasno vedet, kaj lahko oziroma ne more od njega pričakovat. Vsaka, ki se bo podala v seksualno razmerje z njim, pa bo le še ena od tistih, ki so mu brez problema dale in ki mu nikoli ne bodo pomenile kaj več kot pripomoček za praznjenje.In seveda se spet najde katera, ki misli, da ga bo spremenila, čeprav ji je jasno dal vedeti kako in kaj stvari stojijo. In potem travme, solze, obup... čeprav, bi se jaz ob tem vprašaal, kdo je tukaj bolj nor, ta neresen tip al ženske, ki mu z lahkoto padajo v posteljo (če seveda sploh utegnejo priti do postelje  ).
In kaj je z vsem tem narobe? Zgolj dejstvo, da v tem skurbanem svetu obstajajo razmerja za eno noč,zagotovo ne. Narobe je to, da se v takšna 'razmerja' podajajo tudi tisti ljudje, ki iščejo (ali pa si v svoji podzavesti želijo) resno, dolgotrajno zvezo. Predvsem pa je narobe to, da vse manj ljudi stoji trdno z nogami na realnih tleh, tudi kar zadeva ljubezen. Na svetu je veliko ljubezni, veliko stabilnih zvez, veliko lepega... a upam si trditi, da noben od teh parov ne živi v pravljici, neki Indiji koromandiji, kjer se cedita med in mleko, kjer je njuna ljubezen večno mlada, polna strasti, brezskrbna, odnos razumevajoč, ljubeč, bla bla. Tega ni, ker to preprosto ni realnost! In če se nekdo namerava podat v razmerje šele, ko najde par, ki bo živel v takšni pravljici, potem bo zagotovo še dolgo in še velikokrat razočaran. V ljubezni garancije ni, tveganje je vedno veliko, problemi se slej kot prej pojavijo, a čar neke lepe zveze je v tem, da dva znata te probleme rešit, ne pa da se jim izogibata oziroma gresta narazen, ko prvič kaj zaškripa. Vse je namreč stvar osebne percepcije; je kozarc na pol poln ali prazen? Je svet večinoma skurban ali obstajajo tudi izjeme? Je življenje prekratko, da bi lahko užili in sprobali vse seksualne užitke, ki se nam ponujajo oziroma nekje čakajo na nas ali pa je morda življenje predolgo, da v njem vsaka, tudi najbolj trdna ljubezen, ne bi naletela na težave, preizkušnje? In kaj sploh so tisti PRAVI razlogi zaradi katerih naj bi nekdo ostal z nekom, kaj jaz vem 50, 60 let? Garancija, da bosta 60 let srečna, zaljubljena polna energije – seksualne pa še kakšne druge? So ljubezni. In so ljubezni. Vse unikatne, edinstvene, plod različnih okoliščin, predvsem pa niso vse zrastle na istih tleh. Kdo sploh sme soditi, ali so razlogi zakaj dva vztrajata skupaj 'pravi'? Kdo sploh pozna vse občutke, čustva, vso energijo, ki se pretaka med dvema, ki navzven kažeta takšno podbo kot pač jo? Bistvo je očem nevidno in pasivno se odločati o svoji usodi na podlagi tistega, kar zgolj bežno zaznavamo v svojem okolju, je prej dober izgovor kot kak pameten razlog.
In če en nedorasel, nezrel in čustveno labilen človek neko žensko, ki si jo je privoščil za eno noč, prepričuje, da so vsi moški isti, da ljubezni ni, da se za resne zveze odločajo samo 'copate' in da je največ kar bo v življenju dobila seks (po možnosti še z utemeljitvijo da tudi boljšega k... od njegovega ne bo nikoli več deležna!),... potem zagotovo tukaj ni nekaj hudo narobe s tem svetom ampak s tem človekom, ki tako trdno verjame v to svojo fenomenalno percepcijo sveta okoli sebe. Na svetu je še vedno veliko lepega, le opaziti in videti je treba to. Oziroma kot bi dejal Mali princ: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«
Predvsem pa moramo gledati s pravega zornega kota. Ker morda je z določene perspektive ta svet resnično grd in skurban, toda to ni vse, kar se skriva v njem. Tudi džankiji se recimo vrtijo v svojem 'začaranem krogu', med sebi enakimi, dilerji, pa tistimi, ki jih preganjajo. To je njihova realnost, druge skorajda ne poznajo. Hodijo po isti ulici kot denimo dva zaljubljenca, a na tej isti poti opazijo le sebi podobne izgubljene poglede in dilerje. To je njihova realnost, njihova perspektiva. Ki ni izmišljena, a žal edina, ki jo še opazijo, edina, ki se še dotakne njihovih misli. A na tem svetu obstaja tudi kaj drugega, kar pa lahko vidimo šele, ko se rešimo začaranega kroga, v katerem se vrtimo. In ne takrat, ko nam bo to nekdo prijazno 'svetoval', pač pa ko se sami odločimo, da bomo nekaj naredili zase, spremenili svoje življenje, v bistvu perspektivo...
Ko gledamo globus, je jasno, da je ta svet nametan na eno samo kroglo, ampak ironija je, da se tudi na enem kvadratnem kilometru lahko nahaja nešteto svetov, ki so si vsi med seboj resnični. Vse je stvar selektivnega pogleda. In ko se bomo tako denimo sprehajali po čopovi v Ljubljani, bodo eni videli na tej ulici same džankije, drugi same mlade zaljubljence, tretji berače, četrti poulične umetnike, peti tipčke, ki ženske izkoriščajo, šesti spet kaj drugega itd. itd. če se komurkoli torej zdi, da je s svetom v katerem živi nekaj hudo narobe, naj najprej spremeni perspektivo, in če tudi to ne zaleže pa še okolje, družbo itd. In morda bo življenje ponovno postalo 'pravljica'. Vse do pojava prvega problema...

časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB