Pero Piše

Ljubezen in odnosi - moja zgodba
nn - Pon 04 Dec, 2006 19:36
Naslov sporočila: moja zgodba
Na vas se obračam z opisom svoje zgodbe-morda pa mi bodo vaša mnenja pomagala razumet situacijo v kateri sem se znašla...
10 mesecev sem bila v vezi s fantom s katerim sva se zelo dobro ujela,no manjša nesoglasja so bila ampak nič hudega ...v to vezo sem šla zelo počasi,s strahom-zaradi prejšnega razočaranja,zaradi mojih let(sem bila kar nekaj let starejša)in zaradi otroka,ki ga imam.ampak ljubezen je bila močnejša-po 2-3 mesecih sem se pač prepustila toku..kar bo pač bo...in je bilo-super,vse o.k...ob njem sem se spet"sestavila",in popolnoma notranje umirila...govorila sva o načrtih, o prihodnosti,ki jo je najprej videl on potem pa tudi jaz....bilo pa je nekaj čemur jaz nisem dala neke velike pozornosti pravzaprav sem mislila,da bova to skupaj nekako prebrodila...mimogrede...in sicer,ko sva začela vezo je on rekel,da ima določene strahove,travme,ki če jih ne bo rešu znajo privest do problema...gre predvsem za njegovo čutenje ,občutek manjvrednosti,strah pred navezanostjo oz blizino, vse to izviraiz njegove ga otroštva...strah pre obveznostim,odogovornostmi...kot sem rekla glede na to,da nama je tako fajn šlo sem bila prepričana,da bova skupaj to nevede prebrodila...in tako se je zgodilo...čez noč se je "umaknil"od mene,mi napisal sms v smisli,da mora o vsem skupaj malo razmislit....šok....vedela sem...ustrašu se je life...prihodnosti...načrtovala sva otroka...preveč zanj... sem mu napisala ,da ga razumem,da naj kar v miru premisli in čakala...tako je bil mesec na okog in se šla do njega -nepričakovano..zivivia v drugih mestih na različnih koncih slovenije...bil je presenečen-ne jezen ,d a sem se pripeljala in da ja..seveda se morava pogovorit..vse kar je povedal je bilo par stavkov-da me ima rad,da se ni ohladil ampak,da se je zgodilo zopet to kar se mu dogaja,da se je ustrašu(očitno)odogovornosti,obveznosti..da ni ze resno vezo.in konec in pika.da je razočaran sam nad sabo,da je padu v praksi,da mu je bilo fajn z mano.deloval je dokaj zmedeno,izogibal se je pogledom v oči ampak kolikor sem ga videla sem videla trpeče oči..sem rekla,da trpi-ja da trpi je bil odgovor.če je v d epresiji-je bil odogovor,da pa jaz le vem,da je v neke vrste depresiji ves čas...sem rekla dovoli,da ti pomagam-nem oreš mi ti pomagat...ves čas sem imela občutek,da se je apriori odločil,da ni za resno vezo,da noče dsa mu jaz pomagam...da tako mora bit in konec.kot da zeli da trpi.zaklenil je svojo dušo in srce.hladen.sem rekla,da lahko spremeniva načrte,če še ni pripravljne nanje..ne ne ..da ne vidi prihodnosti.ni se hotel niti pogovarjat nič.sem rekla kaj pa teh 10 mesecv kaj sva se šla-se zavedaš kako se jaz počutim,kako sem razočarana nad tabo...da ga imam rada,da ne morem kar nekam drugam,da me ne more kar takole pustit...nič.on se je tako odločil.
si lahko mislite kakšen šok zame-kako še komu ploh zaupati-tako počasi kot sem šla v to zvezo nisem šla še nikoli...ja edina moja napaka je reku je da ga imam preveč rada,da mi ničesar ne more očitat.da mu je bilo fajn.
kako na tleh sem jaz...to je druga zgodba...seveda razmišljam-sem morda jaz pripomogla k temu,da se je čez noč tako odločil.mogoče-sem malo preveč pritiskala nanj..pa je to bila samo pika na i...mislim pa,da bo te travme moral začet reševat s pomočjo terapevta...da se bo začel odpirat in govorit o svojih čustvih....razmišljam-bi mi bilo laze,če bi mi rekel,da me nima več rad,da se je ohladil kot pa zdaj,ko vem,da me še ima ampak to ni dovolj...skušam razumet..pa nekako še ne gre...sem sesuta...osebnostno
kaj pa vi mislite o tem?vesela bom vsakega vašega mnenja...
Bassman - Pon 04 Dec, 2006 19:48
Naslov sporočila:
Jst mam tuki filing, da tip mal naklada.
Lepo je posaditi seme dvoma, da se lahko potem hitro umakneš, ko ti zadeva ne paše več.
Kot drugo, pa glede na to, da si napisala da je takšna zmeda, bi morala zadevo pogledat malo v naprej iz preprostega razloga, da si ustvarjaš življenje z nekom.
Ali si resnično želiš imeti tako zmedo ob seb?
Sedaj ja, ko se zaljubljenost še ni ohladila, kaj pa v bodoče, ko bo treba skrbet za družino, ali da pride kakšna kriza, bi prepustila otroke takemu človeku?
Sorri jst ne bi.
Mogoče gledaš preveč kratkoročno in te še vsa ta zaljubljenost slepi, ampak če gledaš dolgoročno si ne želiš tako osebo ob seb.

In pri teh zadevah sta zelo zelo prehitevala, 10 mesecev, pa že načrtovala otroka, prosim lepo, 10 mesecev še osebe ne spoznaš oreng.

Lahko samo rečeš, sreča, da je tako, kot pa da bi se to zgodilo kasneje, ko bi rečmo že imela otroka.

Raje išči med bolj stabilnimi in resnimi tipi, veliko jih je, stvar je samo v tem, kaj imaš v glavi.
zelo priporočam knjigo "življenje kot igra - dr. Wayne Dyer"

pa nikar ne obupuj ob sebi imaš otroka, ki te rabi!
pomežik
nn - Pon 04 Dec, 2006 20:01
Naslov sporočila:
da naklada-s tem se ne bi strinjala.o tem mi je govoril na začetku sam,potem še njegovi iz familije tako,da o kakšnem nakladanju ne bi....je pa seveda vprašljiva njegova stabilnost.to pa ja.ko sem omenila načrtovanje otroka nisem mislila takoj ampak v prihodnosti.....ne še po 10 mesecih...kasneje...
in ves čas sem imela občutek,da je zadovoljen v vezi,da nama gre fajn..tako je tudi bilo..je reku...no potem pa hladen tuš....ja seveda moram skrbet za svojega otroka..sam stvari niso enostavne..sploh pa ne,če imaš nekoga rad.če ga ne bi imela bi naredila črto takoj..šla naprej..tako pa sem tako razočarana,da ne vem kako bom še zgradila kkašno zaupanje....
Bassman - Pon 04 Dec, 2006 20:46
Naslov sporočila:
Ja ok, če ne naklada, pol ok.

Ampak kot sem reku, ne želi si takega nestabilnega človeka ob seb!
To prinaša samo dodatne težave, tega po moje ne rabiš!
senior - Pon 04 Dec, 2006 23:27
Naslov sporočila:
Jaz bi se pa resno vprašal, n.n., kaj se s tabo dogaja, da kljub letih, ki jih imaš napisane, ne poskrbiš za sebe, ker je že skrajni čas. In dokler tega ne storiš, se bodo nate limali tipi kot je tale. To so energije, ki jih ti oddajaš.
Razmisli o sebi, o otroku in verjemi vase, zaslužiš si boljše življenje.
To kar se je zgodilo je preteklost in ena velika preizkušnja zate.
nn - Tor 05 Dec, 2006 09:45
Naslov sporočila:
ja kljub moji starosti se človek še lahko zaj....a ne....pa da ne bi mislili,da se ze ne vem kako stara..a ne seniorc.... pač se mi je zgodilo...seveda sem verjela,zaupala....
Bassman - Tor 05 Dec, 2006 10:03
Naslov sporočila:
Po moje je on samo hotel povedat, daje treba spremenit razmišljanje.
Starost pač nima neke veze, eni prej drugi kasneje.
Ko začneš na stvari gledat drugače, se tudi drugače dogajajo.
EnigmA - Tor 05 Dec, 2006 10:35
Naslov sporočila:
Ko se boš znebila straha in vseh dvomov, ko boš šla v neko vezo, boš srečala moškega, ki ne bo odšel kar tako!

Lp, E!
senior - Tor 05 Dec, 2006 11:06
Naslov sporočila:
nn @ Tor 05 Dec, 2006 09:45 Napisal/a:
ja kljub moji starosti se človek še lahko zaj....a ne....pa da ne bi mislili,da se ze ne vem kako stara..a ne seniorc.... pač se mi je zgodilo...seveda sem verjela,zaupala....


To nikakor ni bila graja, ampak le opozorilo, ki sem ga bil tudi sam deležen, ko se mi je kaj zaj... Pa tudi nisem bil več rosno mlad. Vedno sem to jemal kot pogovor z nasveti.
Popolnoma te razumem, ker sem tudi sam v starejših letih delal napake, samo takrat nisem imel okrog sebe nobenega, ki bi me vsaj poslušal.
In potem sem našel človeka, ki mi je najprej pokazal moje ogledalo, da sem sploh videl kdo in kaj sem. Potem se je začelo delo na sebi. Ta oseba mi je v bistvu rešila življenje in je danes moja žena. Tako to gre, ko se sam spremeniš, se vse okoli sebe spremeni spontano.
Moj nasvet je, da se s preteklostjo ne obremenjuješ preveč, ker rabiš energijo za tvojo prihodnjost. če boš vztrajna boš tudi uspela, leta za to sploh niso pomembna.
In ne dvomim da ti nebi uspelo, kar pa ti seveda tudi želim !
nn - Tor 05 Dec, 2006 11:16
Naslov sporočila:
no jaz sem se setavila ob tem človeku,dobila zopet zaupanje ....no potem pa tuš.in zdaj sem spet tam kjer si nisem želela bit..nikoli več....ja saj se bom pobrala...se vedno sem se...čas....je pa kruto,ko se ti stvari naenkrat sesujejo....moram delati na tem,da imam najraje sebe ne pa druge....
senior - Tor 05 Dec, 2006 11:35
Naslov sporočila:
Citat:
..moram delati na tem,da imam najraje sebe ne pa druge....


Bassman - Tor 05 Dec, 2006 12:11
Naslov sporočila:
nn @ Tor 05 Dec, 2006 11:16 Napisal/a:
no jaz sem se setavila ob tem človeku,dobila zopet zaupanje ....no potem pa tuš.in zdaj sem spet tam kjer si nisem želela bit..nikoli več....ja saj se bom pobrala...se vedno sem se...čas....je pa kruto,ko se ti stvari naenkrat sesujejo....moram delati na tem,da imam najraje sebe ne pa druge....


pa na tem, da razmišljaš kaj HOčEŠ in ne česa nočeš!
Antigona - Sre 06 Dec, 2006 11:53
Naslov sporočila:
sem rekla kaj pa teh 10 mesecv kaj sva se šla-se zavedaš kako se jaz počutim,kako sem razočarana nad tabo...da ga imam rada,da ne morem kar nekam drugam,da me ne more kar takole pustit...nič.on se je tako odločil.

po mojem ni čudno, da si ni premislil.
Dejstvo, da siTI računala z njim, še ni dovolj za to, da bi se drugače odločil.

Drgač pa, po mojem tud da naklada...mislim...v oči ti noče gledat, ker ma slabo vest. Ok mogoče se tole boleče sliš, ampakčimbolj na realna tla se postavi, da ne boš naslednjič spet tkole grdo nasrkala.
Res, želim ti enega bolj samozavestnega moškega. Ko sem bila mlajša sem imela podobne finte tudi jaz, ko sem kakega tipa pustila. Zarad tega mu pa ne verjamem. Jaz sem mela take - da me duši, da moram bit mal sama, da mi je ful bad, da ga mama rada, ampak ne gre več tko,...v resnici pa valjda nism bla več zaljubljena.
nn - Sre 06 Dec, 2006 12:24
Naslov sporočila:
kot sem ze rekla-ne strinjam se z mnenjem,da naklada..ker pač je on res v depresiji..preverjeno...take stvari se pač dogajajo..nna zalost...
kakor koli ze dejstrvo je,da sem se pač preveč "zanašala"-čeprav to sploh ni prava beseda nanj-da me ima rad...da bo večno..in bla bla...tu sem se pač očitno uštela-moja napaka...vem za drugič.nikjer ni garacije i nič ni večno-tu sem pa to pozabila zato pa sem tudi zdaj kjer sem...in nisem tako preračunljivo računala z njim kot si mi dejala Antigona....
pač ko si zaljubljen verjameš,da bo večno..ha ha no jaz sem razmišljala tako ravo zaradi tega,ker nama je fajn šlo...no sicer pa ni edini,ki se takole ustraši life....mislim da je kar veliko takšnih....kakor koli ze mi je bila to dobra šola.....
Mojsa - Sre 06 Dec, 2006 12:55
Naslov sporočila:
nn jaz pa priznam da nimam niti enga dobrega nasveta zate, ker sem tud sama bla dostkrat razočarana, pa sem poslušala vse možne izjave v stilu ko boš vedla kaj hočeš boš to dobila, ko se boš imela rada te bodo tudi drugi, ko ne boš pustila da te zezajo te nebodo in podobne življenske nasvete, pa vem da je vse skupaj le en instant nasvet ki te za pet minut pobere iz trenutne situacije in ti da mal samozavesti, ko se zvečeri pa še vedno trpiš in srce boli in ne znaš naprej in si ponavljaš vse te stavke slišane od prijateljev in ostalih ki ti želijo pomagat, pa kljub temu se počutiš izdano, osamljeno, prizadeto, prevarano pa kaj vem kaj hudega še vse obstaja. Zato jaz tebi nebom rekla nč takega v tem stilu, ker vem da vse to že veš če dobro premisliš in bom rekla samo tako. Vsak ma svojo življensko pot in svoje odločitve, usodo karkol, če dobro premisliš življenje niti ni tako lepo, se pa splača živet za nekaj tistih adrenalinskih trenutkov. Tko da kar se bo sedaj s tabo zgodilo, sam bog ve, ker ne vem kaj vse se bo še iz te situacije izcimilo. Vendar pa pač misli na to, če se da, da imaš pred sabo še veliko časa, vzami ga dan za dnem, vzami vse slabo in vse dobro, zavedaj se da je lahko tudi slabše, ampak tudi boljše, pa nasmeh na usta če gre, pa daj si čas, sebi in njemu, počuti se spet mlada in probaj se veselit novih možnosti ki ti jih bo ta situacija prinesla čeprav je težko in bi se najraj zabubila, dokler nebo spet vse po starem ampak že sama veš da tako ne gre. Z glavo skozi ta trdi zid, srce napolni z majhnimi radosti da izrinejo bolečino pa bo.
nn - Sre 06 Dec, 2006 13:45
Naslov sporočila:
tako realnega in na nek način lepega-se pa res nisem nadejala"Hvala ti Mojsa!Očitno me še ti nekak onajbolje razumeš oz si dojela,zadela bistvo...ja seveda nasvetov imej se rada,glava pokonci,saj bo...vsaka stvar je za ekaj dobra....vsega tega je polno,saj vse to VEM...ampak pride čas,ko ti enostavno razum popusti in čustva privrejo na plan..duša boli...vem,da mi je edini zaveznik ali rešitelj čAS.tako in drugače.čas celi rane oz ne celi jih samo bolečino občutimo drugače,prinese na pot nove ljudi ali zabriše stare....čas prinese svoje i nnihče mi tu ne more pomagat...še predobro se tega zavedam..ljudje pa smo seveda različni-eni lazje premagujejo tezave,padce v lifu,eni niti nne dovolijo,da padejo...
ei pa smo taki,da as premetava sem in tja...pa še vedno živimo...če malo pogledam nazaj-mogoče sem v zivljneju se odločila za neprave ljudi ampka tak osem takrat čutila...zdaj pač je kar je....Hvala še enkrat za tako realen odgovor!
Bassman - Sre 06 Dec, 2006 14:11
Naslov sporočila:
V življenju je vedno tako, če seti ponavljajo ene in iste stvari, je to zato, ker se nisi nič naučil/a iz tega, takoj ko potegneš iz situacije eno pametno poanto, se to ne dogaja več.

Dobro v slabi stvari je težko videt iz lastne perspektive, medtem ko drugi najbrž bol vidijo kaj in kako, samo problem je ko si ne pustimo soliti pamet.
nn - Sre 06 Dec, 2006 15:15
Naslov sporočila:
no sej se mi ne ponavlja to kar naprej...hvala bogu..še ne...ha ha
ja je pa res,da si e pustimo solit pameti...kako ze poje gibbo-ovo mi je škola,drugi put ču pametnije....pa ja......
Bassman - čet 14 Dec, 2006 09:37
Naslov sporočila:
No sporoči, kaj se dogaja. pomežik
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB