Ok primer: Ko je un stari hotel zažgati sina... prepričan da je mrtev... ni poslušal nikogar... on je pač tisti ki ima vedno prav ne glede na vse kar se dogaja okrog njega........ potem pa tik pred smrtjo (torej ko je prepozno) ugotovi da ni imel prav, da se je zmotil... kot da je bil celo življenje slep, da je spregledal šele ko je bilo prepozno za popravljanje zadev - takih ljudi je ogromno okoli nas, taki smo mi vsi včasih. Preprosto vidimo tisto kar na nek način hočemo videti. Ne tisto kar je resnično.
Ja da ne govorim o prijateljskih vezeh v filmu... to itak
Tudi ko sta se vilin in škrat v zadnji bitki pogovarjala in je škrat rekel, da si ni mislil da bo umrl ob vilinu, pa je vilin rekel, da naj razmišlja tako: da bo umrl ob prijatelju. Spet ena življenjska: ne delajmo razlik med barvo kože, narodnostmi... i.t.d... prijatelji so osebnosti, pri prijateljih se ne gleda na nič drugega.
Kaj vem... ma oooogromno je bilo takih detajlev, ogromno. In zato mi je ta film tako zelo poseben.
Kar pa še zdaleč ne pomeni da se moram cmerat zraven
Hudo, ja!
