Zanimivosti - Resnica o Titaniku Admin. - čet 12 Apr, 2007 04:45 Naslov sporočila: Resnica o TitanikuResnica o Titaniku
V preteklih dneh je v javnost prišlo pismo, v katerem so podrobno opisani dogodki najslavnejšega brodoloma vseh časov.
Pismo, ki ga je napisala Laura Mabel Francatelli kmalu po potopu Titanika, je vse od njene smrti leta 1967 hranil njen nečak.
Skupaj z njeno pisno izjavo o pristnosti, ki sta jo podpisala še en par, moški in ženska, nameravajo pismo prodati na avkciji 16. maja 2007.
Francatellijeva, ki se je rodila v Londonu leta 1882, je bila tajnica in je na Titaniku potovala skupaj s svojo delodajalko Lady Duff-Gordon, lastnico takrat dobro znanega salona oblek Madame Lucille. Z njima je potoval tudi mož oblikovalke sir Cosmo Duff-Gordon.
V pismu je zapisano, kako je malo pred polnočjo, v noči na 15. april 1912 Francatellijeva odprla vrata svoje kabine E-36 in videla prestrašene ljudi zapuščati sobe kar v spalnih srajcah, medtem ko je ladijsko osebje neprestano zagotavljalo, kako je vse v najlepšem redu. Ko je z Duff-Gordonoma stopila na palubo, so zgroženi opazili, da se ladja potaplja.
Ženski sta odklonili vstop v zadnji rešilni čoln na njihovi strani in se odločili ostati s sirom Cosmom, medtem ko je večina ostalih potnikov tekla na drugo stran ladje, ki je bila višje nad morsko gladino. Nato so ladijski častniki v rešilni čoln odločili spustiti vse tri, ki so se v čolnu pridružili dvema Američanoma in sedmim članom posadke.
Zapisala je: »Spustili smo se v temo. Tega ne bom nikoli pozabila. Na čolnu ni bilo luči, tudi svetilke ne. Veslali smo stran od ladje, da bi se izognili vrtincu, ki ga je povzročala toneča ladja. Vse ostalo je pretežko, da bi napisala. Še vedno slišim krike žensk, otrok in hrabrih moških, ki so se borili z ledeno mrzlimi valovi.
Ne morete si predstavljati karkoli hujšega od ladijskih razbitin najlepše ladje, ki je tonila izjemno hitro. Iz našega malega rešilnega čolna sem spremljala vse dogajanje in videla, kako so ugasnile vse luči, nato se je slišala še grozna eksplozija in ropotanje, sledil so jok in kriki preživelih v vodi …«
Po njihovi rešitvi je izbruhnil pravšnji škandal, saj je sir Cosmo ženino tajnico prosil, da plača uslugo, kar so nekateri označili za »podkupnino«.
Poznavalci so prepričani, da sta pismo in pisna izjava »izjemnega zgodovinskega pomena«, saj bi lahko rešila dve skrivnosti.
Pismo namreč nakazuje, da se rešilni čolni niso vračali k toneči ladji po ostale preživele, saj bi vrtinec lahko posrkal manjšo ladjo, kaj šele rešilne čolne. In drugo: Francatellijeva je v pismu zapisala, da jo je sir Cosmo prosil, da plača veslačem zgolj iz prijaznosti, da bi zagotovil, da bodo prejeli svoje plačilo.