Pesnik dr. France Prešeren (Vrba na Gorenjskem, 3. dec. 1800 - Kranj, 8. feb. 1849) je svojo prvo pesem (Dekletom) objavil, ko je bil star 27 let, približno čez dvajset let pa je izšla knjižica z naslovom Poezije (1847), ki vsebuje vse najboljše, kar je spesnil (razen Zdravljice). V svojih pesmih je izpovedoval Ijubezensko čustvo, izražal domovinsko zavest, obravnaval nekatera temeljna vprašanja o človekovem bivanju in pel o smislu pesnjenja (Glosa, Pevcu, Orglar). V slovensko pesništvo je vpeljal vrsto tujih oblik (sonet, stanco, tercino, gazelo idr.), svoje pesniško mojstrstvo je kronal s Sonetnim vencem in epom Krst pri Savici. Poleg Sonetnega venca je napisal še cikel Ljubeznjeni sonetje, Soneti nesreče, Gazele. Večji del svojih pesmi je objavil v pesniškem zborniku Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat. S Prešernovo poezijo smo Slovenci dohiteli zamujeno na pesniškem področju in začeli enakopravno stopati na evropsko literarno prizorišče.
Prešeren je izhajal iz ugledne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici in Ljubljani, tu je nadaljeval šolanje na gimnaziji in 1820 odšel na Dunaj študirat pravo. Po končanem študiju – postal je doktor prava - se je vrnil v Ljubljano, delal kot pripravnik pri odvetniku Baumgartnu, opravil sodnoodvetniški izpit in bil od l834 do1846 odvetniški pripravnik pri prijatelju Blažu Crobathu. Po mnogih prošnjah za samostojno advokaturo jo je končno le dobil v Kranju, kamor se je v jeseni 1846 preselil in odprl odvetniško pisarno. Hudo bolan je po dveh letih in pol umrl.
vir: Gregor Kocjan: Slovenski književniki, slikovni album