Pero Piše :: Preglej Teme - Sprejemljivo varanje?

Pero Piše

Ljubezen in odnosi - Sprejemljivo varanje?

chukerchek - Pon 17 Dec, 2007 13:20
Naslov sporočila: Sprejemljivo varanje?

No recimo da imaš popolno ženo/moža, skbi zate v vseh pogledih, je razumevajoč/a, skrbna/en mati/oče (predvidevamo da sta poročena)... No ampak eden od partnerjev ima eno majhno napako. namreč ker mu partner vizuelno ni čist všeč- recimo da se zredi za 50 kil, ti občasno zadiši nasproten spol vendar nisi gey- banalen primer, pa se mu ne da nič narest za to da bi shujšal, da bi ti bil privlačen, v drugem primeru ti recimo en more dat tistga kar ti da nasproten spol ker pač to ni njegova domena umira od smeha

... No in zdej enemu partnerju začne manjkati ta vizuelna privlačnost (vstavi poljuben problem) in se recimo enkrat na leto pregreši in gre al na kurbo, al pa si tko na kakem potovanju ubode bejbo/tipa za eno noč. Ampak res samo za eno noč. Nima veze z osebo, samo pošten po¤¤¤¤¤, brez čustev in potem je nikoli več ne vidiš.
Samo zafilaš tisto kar ti doma manjka, in si po dejanju še bolj skrben do svoje ljubezni. Nič se ne spremeni v vajinem odnosu, zarad tega si še boljši- pa naj bo iz slabe vesti ali pa ker vsakič znova dojameš kako zlato imaš doma.

Zdej pač predvidevamo da žena/mož tega nikoli ne izve. Ali je to narobe?
Se vam zdi da je enemu od partnerjev to upravičeno, če se drugmu recimo ne da shujšat? Al pa da ti žena k se je zredila sama reče da če bi ga kdaj kej prjel da nč ne zamer če gre na kurbo, odnosa v smislu še ene veza pa ne bi tolerirala- je pripravljena zamižati na eno oko samo da njej ni treba hujšat ?

Moj fant pravi da ni vse črno belo in da če bi bil sam v takšnem položaju, mi ne bi zameril če bi se mi pač s kom za eno noč zgodil. Sam pač men je to igra z ognjem kaj pa če nekoč spoznaš nekoga s katerim ti na polno zadogaja in ti je preveč všeč da bi se všeč za eno noč? - to se kamot lahk zgodi pri ženskah recimo ko smo bolj čustvene in nam ni tolk pomembna vizuelnost, pa se hitr zapleteš, a ko ugotoviš za kaj se gre je ponavad že prepozno... lahk zaj¤¤¤¤¤¤š zarad naivnosti, lepega pogleda, dobrega sexa vse kar is gradil leta in leta s svojim partnerjem.

Zdej kaj je boljš. Si občasno (1x na leto al pa na dve ko je res kriza) dat duška spustit zavore in se z nekom res podret in si pol srečen nadaljnje 2 leti- nekdo k ti je všeč samo na vizelnem nivoju, al poslat svojo vezo ki je v vseh drugih pogledih popolna v k¤¤¤¤¤ in it iskat perfect osebo, tako s katero ti bo vse štimal (kar je men osebno kr mal unbelivable)?

Zdej sama čedalje manj verjamem v te kvazi perfect osebe pa duše dvojčice in ne vem kaj še vse. In če gledam iz svojega stališča je možno da se ti kdaj zgodi, fant tut pravi da je možno, če pa sem pri celotni zadevi samo opazovalec se mi pa zdi absurdno- ja dvojna merila i know.

Ne vem jst sm še mal naivna pa se mi včasih zdi da to ni prav odnos, da bi se morala partnerja štekat v vseh pogledih sploh pa si bit privlačna- če ni privlačnosti je tut sex bolj k ne u ku¤¤¤¤¤ in ker imam velik slabih sexov za sabo me niti ne mika da bi pogledala kaj mi ponuja sosedova jablana. rajš mam mal manj vizuelno perfektnega moškega pa da je sex hud, kukr obratno. Je pa je¤¤¤ če ni ničesar- sex ni super je pa uredu, oseba pa tut ti je všeč dokler se ne sleče recimo... sam po moji logiki potem s takim človekom nisi.

Sam če pa iz druge strani pogledam da maš pa vse, se štekata tok dobr da si skor da bereta misli, sta en do druzga u iber pozorna sam pač ti mal fali vizuelno kurjenje in ti včasih udar čez kapo in se ti zgodi z malce alkohola da se s kom podreš... Ne vem točn kaj si mislim če po pravic povem. Fant me je mal zmedu zdej s tem.

Ajoj sm zabluzila. No upam da boste dojel kva hočem od vas. umira od smeha

Lp
S.

Bassman - Pon 17 Dec, 2007 13:34
Naslov sporočila:

Ja s tem je tako, da sem tudi sam o tem nekoč razmišljal, ampak meni ne znese, da bi sexal z eno drugo, ker mi moja ne bi več vizualno bila všeč.
Prej bi se dogovoril za v troje, ali pa bi preprosto končal zvezo.

Druga stvar je pa ta, da večina folka se res boji, da bi partner sexal z nekom X zato, ker se boji izgube partnerja.
Po moje je to zelo redko, ker v končni fazi si z nekom zaradi čustev in ne zaradi tega, ker kao dober sexa.

Tako da po moje v večini primerov nastane tuki problem zaradi čustev in ne zaradi tega, ker partner sexa z nekom.

Sam mislim, da če s partnerjem razčistiš in se zmeniš, da imaš določene potrebe, ki jih on ne more izpolnit in da želiš to in to je samo sex in nič drugega, da se da.
Seveda če ni spet ljubosumja.

chukerchek - Pon 17 Dec, 2007 15:40
Naslov sporočila:

jah no sej pravim dokler si samski oz. v vezi ni problem, greš pač stran. Kaj pa če sta poročena in imata otroka? Pa se oseba ki vara zaveda da je ljubljena najboljše kar se mu je kdajkoli zgodilo, si skor da bereta misli, se dopolnjujeta, samo pač problem nastane recimo ko se zena po prvem otroku zapusti, zredi in pač moškega ne privlači več tko kot bi morala... In moža začne to razžirat, ženska noče nič narest da bi mu bila všeč, al pa tut če, lahk to traja tut eno leto ali dve do perfectg bodya recimo (odvisno kolk se je zredila). Moza pa razganja ko vid sosedo s six packom, z jummy ritko in se skor razleze ko mu reče zivjo- mu vizuelna privlačnos tveliko pomeni. Pa mož recimo nič noče od nje..

Ga pa na kakem zuru ko spije preveč alkohola tok odnese da se ne zna več kontrolirat in vse tisto kar tlači v sebi udar ven. Sreča hudo bejbo- vizuelno k ga hoče podret.. se dasta dol in je nikol več ne vid. Seveda mu je potem žal za vse, a dejanje je storjeno, poti nazaj ni. Preostane mu le še to da je do zene sanjski mož.

smeh

Ja je kul če bi se lahk z kom odkrito pomenil: lej jst mam tak pa tak problem, ti mi tega ne morš dat, si lahk poiščem občasno drugje?
Samo jst ne poznam osebe ki bi se to dejansko lahk šla. Menim da bolj ko se ku¤¤¤¤š okol, manj je povezanosti in predanosti pri ljubljeni osebi. Se mi zdi da na konc ostane le še slaba vest indelaš stvari le še zarad tega - ni iskreno in pristno.

Jst vem da če bi po recimo 20 letih zakona zvedla kej tazga, jst bi modela ubila. Stari 20 let sm ti podarila, ti si me pa ves čas vleku za nos. 20 let ki jih nikoli več ne boš dobil nazaj, 20 let laži!! Moj fant pravi ja kaj pa če bi bil do nje cel čas ljubeč in ne bi ona ničesar pogrešala? Moj odgovor je da je to še hujš! Zakaj? Ker je hinavsko in vse kar si naredil si mogoče zarad slabe vesti. Whats the point? Kok nej verjamem človeku če me je varal, ok 1x to bi se prezvečila, več pa zihr ne. In me čist nič ne bi brigal kake probleme ma on. Sploh če je recimo oseba že ko si jo spoznal ni mela perfektne postave al pa je mela slabšo, pa se je po porodu pač še mal ugojila. Verjamem da je lahko problem, samo je pa hinavsko če nimaš niti tolk jajc da bi ženi recimo povedal: ej lubica, mene si pa nehala prvlačit ker si se zredila in se bojim da me bo kera druga zmedla..

Sam realno kaj pa se zgodi potem ko človek "dozori" pri recimo 50- 60 letih? A pol greš tut iskat čvrsto meso zato ker je pr ženi ratal vse mlahav in zguban?

Ne vem četud ni črno belo se mi zdi da ok se ti zgodi enkrat, ne more se ti pa dogajat konstantno- sam izgovor da maš doma perfect zeno, nimaš pa kurbice. Aj j¤¤¤¤¤ ga življenje ni www.povej.netč.

valery23 - Pon 17 Dec, 2007 18:58
Naslov sporočila:

Zakaj varamo? To se sprašujeta tudi zakonca, zoolog David Barash in psihiatrinja Judit Lipton, v Mitu o monogamiji: Zvestoba in nezvestoba pri živalih in ljudeh. Odgovor ne leži v genetiki.

„Zvestoba enostavno ni v naravi ljudi, niti živali. Edina žival, ki je 100-odstotno zvesta, je trakavica, ki jo najdemo v črevesju ribe. Ko se ženska in moška trakavica združita, ne gresta več narazen,“ pravi Liptonova. Živali in ljudje, poleg tega, da za svojega življenjskega sopotnika iščejo najboljše od najboljšega, iščejo tudi nekaj „za zraven“. „V kulturah, kjer se monogamija definira kot zakon analize DNK, se redno izkaže, da večina ljudi ne spi s svojimi partnerji. To velja tudi za živali. Večina ptic se s partnerjem združi doživljenjsko, vendar DNK testi dokazujejo, da so njihovi „otroci“ pravzaprav potomci druge ptice,“ nadaljuje Liptonova.

Zakonca sta prepričana, da je zvestoba mogoča, vendar da je za to potrebno veliko truda. Poudarila sta, da je to značilnost, ki se jo človek priuči kakor drugih težkih stvari v življenju, recimo igranje violine.

Trije tipi prešuštnikov

Nekateri znanstveniki, kot je družinski in zakonski terapevt Don-Davida Lustermana, izpostavljajo tri tipe prešuštnikov:

Narcisi. To so tisti, ki so nagnjeni k nenehnim skokom čez plot. Kličemo jih tudi „gonitelji“. Težijo k čim večjemu številu prevar, saj imajo to za trofeje, ki so jih osvojili na tekmovanju, vsa stvar pa za njih dejansko je tekmovanje. Pogosto gre za ljudi, ki imajo osebnostno odklonskost v obliki narcisoizma.

Tisti, ki ne varajo, se radi spogledujejo in bi radi bili zanimivi nasprotnemu spolu, saj zelo pogosto ne vidijo problemov v svoji zvezi. Pozornost druge ženske ali moškega jim je povsem dovolj, ker se takrat počutijo posebne, česar pa ne dobijo v svojem matičnem gnezdu. No, tem se mogoče niti ne bi reklo prešuštniki – odvisno od tega, kaj je za vas varanje.

Tretji tip ljudi pa so tisti, ki se zavedajo, da jim trenutni izbranec ne ustreza, zato vzporedno aktivno iščejo tisto, kar jim odgovarja.

Mojsa - Tor 18 Dec, 2007 00:35
Naslov sporočila:

No men se ni dalo vsega brat sicer pa kolko sem prebrala se mi je zdel blebetanje. Dokler namreč se z neko osebo tako razumeš da in jo imaš tako zelo zelo rad, tako dolgo se ti bo zdela tudi privlačna ne glede na to kolko se spremeni. Tako da ni izgovora da bi lahko en varal ker se je drugi spremenil. A pol lahko jaz varam ker je moj fant začel recimo kadit pa se mi ni za lupčkat več z njim???? bull shit torej. Dokler imaš nekoga rad ti je privlačen, ko ga nimaš več ti ni več, enostavno.

LORIS - čet 20 Dec, 2007 18:50
Naslov sporočila: Re: Sprejemljivo varanje?

Naj povem da kaj tako neumnega, naivnega in nerealnega že dolgo nisem prebrala, tak da mi je kar mal cukr dvignilo, ko sem prebirala te otročarije... Rolling Eyes