| -Naya- Napisal/a: |
| Primer: dva se privlačita... zaradi določenih okoliščin ne prideta takoj skupaj (sramežljivost, neodločnost, razdalja, čas...)
- Koliko časa po vašem mnenju lahko traja status quo? Torej koliko časa imata na voljo da iz njune ljubezni lahko kaj nastane in kdaj se to obdobje konča in nima več smisla poskušati delati v tej smeri. - Ali sploh obstaja kakšna časovna omejitev ali se vam zdi da lahko tudi po večmesečnem samo prijateljskem odnosu kaj nastane iz tega ali je po določenem času preprosto prepozno? |
| admin Napisal/a: |
|
No ja, ta status quo, je lahk zate 100 razlogov, če ne veš pravega iz druge strani! Po moje je res najboljše, tko kot je rekla Enigma go with a flow, pa sej se kmal vidi, kam nekaj pelje. Včasih pač ne moreš vedeti, kaj se dogaja na nasprotni strani, mogoče ima iste želje kot ti, samo so lahko razne ovire, službene, družineske, itd. Če se preveč vleče najboljš vprašat direkt! |
| -Naya- Napisal/a: |
|
Ja, sprašujem bolj na splošno... je res veliko različnih zunanjih dejavnikov. No bistvo je v tem, da sem se že s parimi frendi pogovarjala in vsi so povedali isto: Če zaradi takega ali drugačnega razloga to začetno stanje traja predolgo časa, potem nima smisla več riniti v to, ker ne boš prišel nikamor s to vezo. Seveda je najbolje se odkrito pogovorit, in seveda ne moreš vnaprej vedeti kako bodo stvari potekale (še dobro da je tako ), ampak določeni ljudje niso tako direktni, večina ni in si ne upajo vprašat, niso pa tako zelo sramežljivi da pa ne bi vsaj malo namigovali... in si nekje vmes... in koliko časa lahko traja tako stanje, ko si v bistvu nekje vmes... ko mogoče vsak pri sebi razmišljata: "sem mu všeč?!?", "sem ji všeč?!?", "Sva samo prijatelja ali bi rad-a kaj več od tega?!?" Koliko časa lahko to traja in ali ima res neko časovno omejitev? |
| Larisa Napisal/a: |
|
Če sta dva pretirano sramežljiva, je najbrž težko pričakovati, da bo ljubezen takoj udarila... V bistvu drug od drugega, da bo eden prvi in se okorajžil, naredil korak. Neumno je čakati, da se bo kdo spomnil, kajti to je lahko dolga doba;) Pa tudi varjanta je, da si slej ko prej nekdo premisli in odpre srce komu, ki ni tako sramežljiv... Največkrat ženske razmišljamo takole; "Saj je on moški, mora narest prvi korak..." pol pa je razočaranje, ker do prve kave ne pride. Včasih je boljše biti enakopravna:D in stvari vzeti v svoje roke, sploh, če se čuti naklonjenost s druge strani. Ali pa dati vsaj en, pa četudi zelo mičken namig... Če zna opazovati, bo zagrabil, če pa ne... je boljše, da ga kar pozabiš! Ta se v sledečih 100 letih ne bo spomnil, kaj mu hočeš povedat Pozdravček, Larisa |