Ljubezen in odnosi - nostalgije minulih ljubezni ankh - čet 04 Mar, 2004 14:02 Naslov sporočila: nostalgije minulih ljubezni
okus magdalenice, zvok melodije, dotik pozabljenega puloverja, vonj njenega parfuma na le-tem, teža zadnjega poljuba na vaših ustnih, pospravljanje sena s polja, hoja po blagem dežju od lucije do bernardina,...
kaj pa vas spominja na minule ljubezni? tekó solze žalosti ali sreče, ko se jih spominjate? Shajtana - čet 04 Mar, 2004 14:08 Naslov sporočila:
"Hodim po mestu in skoraj ni mesta kjer ne bi bila s teboj,pridem so najinega obicajnega zbiralisca, zagledam te in se nasmehnem...pridem zraven ...in greva..po najinih poteh...po najinih lokalih...po vseh majhnih sledeh ki so zapisane v mojem srcu kot tatoo za zmeraj...naenkrat se zavem da se smehljam sama sebi...da tebe ni in da te nikol vec ne bo." Poklièunga - čet 04 Mar, 2004 14:18 Naslov sporočila:
Mene spominja na preteklo ljubezen ena pesem!
Vsakič ko slišm tist komad se spomnm nanjo in mi je mal bad...nočm poslušat tistga komada! Shajtana - čet 04 Mar, 2004 14:19 Naslov sporočila:
Ah jaz mam itaq eno celo prepovedano playlisto. cherry - čet 04 Mar, 2004 14:32 Naslov sporočila: Re: nostalgije minulih ljubezni
jst ko sm ljubila, sem ljubila resnicno... se pravi, ne prav pogosto... uh zaljublena sem bila mnogokrat in tudi ornk, da so tud kdaj solze tekle... a ljubila doslej samo dvakrat... ceprav sem z obem bila skupaj res samo kratek cas, so te meseci bili zelo, zelo intenzivni... veliko vredni...
prvega sem spoznala pri 17ih, on je bil 16 let... a sele po 3 letih me je dobu... tok je potrpel... skupaj sva bila le pol leta... custva ko se spomnim nanjga so mesana med melankolijo in veselja... misli na njega mi pricarajo rahel nasmesek na lica... ker sva se tako lepo imela... in ostala sva prijatelja... so obdobja, ko se pogosto slisiva in obdobja, ko se dolgo, dolgo nic... ampak mislim, da bova tako ali tako v stikih ostala, ker sva oba zrela in sva sposobna tudi prijateljstvo gojiti med seboj... jaz mu za naprej le zelim najlepse... takrat ko sva narazen sla, si ne bi mislila, da bi kdaj dosegla danasnje stanje... sem mislila, da bom vedno sotala nesrecna brez njega... locitev je hudo bolela. aja... ko pa mislim na njega se pa spomnim, kako sva se spoznala, se spomnim njegove inteligence... o cem je on ze takrat s 16imi znal razmisljati, ko mu drugi se danes ne sezejo do kolen, ki so dosti starejsi... spomnem se njegovih svetlih lepih oci in skustranih lask... spomnim se njegove druzabnosti, igranju na kitari...
z drugemu sem pa pred dvema letoma koncala... tudi midva sva samo par mesece zdrzala... in je zame bil najvecji shok, k me je pustil... dolgo dolgo sem rabila, da sem se pobrala in se danes malo zalostno mislim na njega... sloh pa, ker se mi je spet javil po dolgi totalni prekinitvi... in mi tko cudne pise, da se mi skor zdi, da bi si zelel nazaj... se ga mam rada, ampak ne morem reci, da bi ga kar tako nazaj sprejela... ne bi ravno govorila o tem, KAJ me nanjga spominja... ampak lahko povem, na kaj mislim, ko se ga spomnem... njegovih smesnih nastopov, ki so me spravljali v smeh... njegova zalost v oceh, kadar mi je govoril o njegovi preteklosti... spominjam se, kako sva se iskala, ko me je obiskal prvikrat... in ko se spominjam, ni vec solz... hvala bogu... zopet neka melankolija... morda rahla zalost... in se vedno tista zelja da mu nekaj stvari povem, za katere priloznost nisem imela mu jih povedati... cist po prijateljsko... alina - čet 04 Mar, 2004 14:37 Naslov sporočila:
Zdaj si mi pa usekal na šibko točko.
Jaz samo če hočem,me spominja prav vse nanj. Doma,kamor koli pogledam....Grem po mestu,skoraj vsi kafiči,gostilne,ulice,glasba, razni sprehodi,dež,sneg,sonce, vse........
Samo če hočem,je vse to nonstop lahko v moji glavi. In se na momente prav prisilim,da ne mislim na to.
Tako,kot pravi Shajtana-kot tatoo,ki ne bo nikoli izginil in se nikoli vrnil..... palèica - čet 04 Mar, 2004 15:42 Naslov sporočila:
Sem ljubila ...enkrat...za moje pojme brezmejno.....
Ampak se je sesulo vse, v kar sem nekoč verjela....krivda pade na oba....
Pade včasih kaka misel na njega ...tudi verjetno še bo....a na žalost lepi spomini bledijo, ker jih prekrivajo uni grdi....ta črni.....morda pa se kaj spremeni, ko se spet vsedem na moje skale ob morju..... deviènik - čet 04 Mar, 2004 15:44 Naslov sporočila:
Res je, karkoli pogledam, kjerkoli sem, kadarkoli se obrnem, ..., vedno je v mojih mislih.
Prave Ljubezni se ne "znebiš", ne pozabiš kar čez noč.
Shajtana ima prav. Kot tatoo, nikoli ne izgine.
Za vedno je vtrta v moje srce in mojo podzavest ter spomin.
Vsak stik z vsako ljubo osebo pusti pečat v človeškem srcu, naj bo to ljubezenski ali prijateljski, samo, da je odnos pristen. Poklièunga - čet 04 Mar, 2004 22:42 Naslov sporočila:
No ja,jz sm ljubil do zdj točno in natanko 1X in nič več!
Ja,sm bil zatrapan,zagledan,sm mel punce pa tko,samo ljubil sem pa samo 1X!
No,kar se tiče tistih prejšnjim ni krize in ko slišm kak komad tak,al pa ko se spomnim se samo nasmehnem in se spomnm na tista najstniška zmešana leta hehehe .... samo ko pa slišim ta komad on ko delam kaj takega,kar sva skupi počela,ko grem kam,kjer že zelo dolgo nisem bil sam,ker je bila ona zmer zravn...to je pa IBR bad!
Sam se ne dam,grem naprej,počasi in vztrajno pozabljam,preživljam...čas zaceli take rane in tudi to bo! ankh - Pet 05 Mar, 2004 08:12 Naslov sporočila:
ko smo pri nostalgičnih tatujih, morda tale moj pozabljen sonet paše v to temo...
XLV. Zveneče cedre v njenih očeh
Pustite reki, da zlije se v morje;
spužve, ne zajemajte moje vode -
odprite me, naj na krilih svobode
sonce v solzah mi obarva obzorje!
Pustite cedri, da v miru mi zvoni;
bobri, ne sekajte njenega lesa -
odrite me, naj iz starega mesa
preteklost duša večnosti zapusti!
Zadržuje še spomin me na drago,
na najino sibirsko avanturo,
ko po tajgi skakljala sva z bisago.
Ji visel cedre les je okol' vratú,
ko s pogledom ustavila je uro,
mi v srce vrezala večni je tatú. Bassman - Pet 05 Mar, 2004 09:05 Naslov sporočila:
Ja to so bili dnevi.
Ko sva se sprehajala po ljubljani, ko so ustnice bolele od preveč poljubov.
Ko sem želel dihati z njo.
Ko sem si želel, di bi jo poročil.
In ko nisem mogel več kot eno leto, hoditi vsepovsod tam, kjer sva bila.
In ko se še danes spomni, kako sem jo ljubil, ko grem tam kjer sva hodila skupaj. deviènik - Pet 05 Mar, 2004 10:51 Naslov sporočila:
Ankh! Lepo, res. mity - Tor 09 Mar, 2004 09:39 Naslov sporočila:
hmmm..ja...je bilo 1x......se bojim da bo se 1x.....in zaradi prevec mocnih spominov in obcutkov naceloma ne hodim pogosto v Maribor...oziroma se poskusam vsakic cimhitreje brez ustavljanja peljati skozenj.... Shajtana - Pon 05 Apr, 2004 13:07 Naslov sporočila:
Sam a ni smesn kok nas dolocena mesta, stvari, vonji vrzejo iz tira? Pa so lohk dogodki ze dost oddaljena preteklost pa vse..ampak se vedno.
Ne mislm zdj samo o ljubeznih pa to..ampak a se vam kdaj zgodi da vs kr neki spomne na najbolj nore pocitnce...na najboljsi zur...na ful enih stvari k se jih spomnte. Anonymous - Tor 06 Apr, 2004 00:40 Naslov sporočila:
Ja hvala bogu, daje tko. Lepi dogodki iz preteklosti nas osrečujejo in nam dajejo upanje na prav tako lepo ali še lepšo prihodnost.
Meni je v najlepšem spominu ostala 14-dnevna ljubezen z domačinom čudovite vasice nekaj km. južno od Makarske ko mi je bilo 14 let.
Še danes se rada vrnem tja, ker vem, kakšne romantične vibracije oddaja ta mala vasica in upam, da bom to romantiko lahko delila z ljubljeno osebo kaj kmalu, ker je hrepenenje neizmerno. nobody - Sre 07 Apr, 2004 00:39 Naslov sporočila:
Spomini ostajajo, predvsem prijetni.
AMPAK ne glih za dolgo nazaj, pri meni ostanejo bežni, pravzaprav se z nnjimi nočem obremenjevati, ker imam ob sebi verjetno novo ljubezen, osebo v katero vlagam ves svoj jutri.
Nostalgija pač obstaja dokler ji dovolimo , da nas razjeda in se z njimi pomilujemo, dokler nimamo novih ciljev.
Potem so to vsaj pri meni , bežni prijetni spominčki.
Danes mi vonj njene( 10 let stare ljubezni) majice nebi pomenil verjeno popolnoma nič. Bassman - Sre 07 Apr, 2004 08:44 Naslov sporočila:
No ja to gre v pozabo, sploh potem, ko imaš novo ljubezen palèica - Sre 07 Apr, 2004 08:59 Naslov sporočila:
matic Napisal/a:
Danes mi vonj njene( 10 let stare ljubezni) majice nebi pomenil verjeno popolnoma nič.
Moje mnenje pa je drugačno...če ne drugega , bi se spomnil nehote na kako noč...ko si okušal z svojimi čutili taisti vonj... -Naya- - Sre 07 Apr, 2004 09:14 Naslov sporočila:
Ni nujno, Palči.
Odvisno koliko časa je preteklo, odvisno kaj in kako močno si čutil do te osebe...
Skratka če imaš pa poleg sebe še nekoga ki ga resnično ljubiš in ti daje tisto kar potrebuješ... potem pa najbrž ne razmišljaš dosti o minulih ljubeznih. palèica - Sre 07 Apr, 2004 09:16 Naslov sporočila:
Sej ni treba razmišljat ...gre za tist trenutek , preblisk, ko nehote odpelejš misli za sekundo nekam proč, daleč.... ankh - Sre 07 Apr, 2004 13:12 Naslov sporočila:
vidim, da postajamo preveč subjektivni. zopet ste šli malo predaleč in iz spremljajoče čutnosti prešli na osebnost. kdorkoli je pač to bil, te nostalgije živé v vas. pa naj je to bila pepca, zofka ali genovefa. z eno sem takrat hodil po dežju brez dežnika in vsakič, ko pozabim na dežnik, se spomnim teh dogodkov prej kot pa imena osebe ali česa drugega v zvezi z njo.
nostalgija do osebnosti ljubezni pa ni zame, ko sem v nekem novem razmerju. to je predmet žalovanj prehodnih obdobij. zato bi se tu strinjal z nayo.
sam nostalgije do osebnosti najraje zapišem v sonete in razmišljanja. prelito bolečino s tem pozabim in grem naprej. Anonymous - Pon 17 Maj, 2004 17:45 Naslov sporočila:
Kratko in jedernato:
čatežke toplice in komad od Mötley Crüe - Youre all I need
....grem si takoj komad zarolat in se potopiti v spomine.... Poklièunga - Pon 17 Maj, 2004 20:31 Naslov sporočila:
Ja jz se tud kle kr strinjam s tem,kar je ankh povedu...spominjam se dogodkov,dejanj in ne tok tistih čustev,ki sem jih takrat gojil...dejanj se spominjam.Stvari,ki sva jih skupaj počela... LadyNera - čet 03 Jun, 2004 20:15 Naslov sporočila:
Mene ne daje nostalgija po nikomer, ker sem pac sedajsnjo vezo zacela neobremenjena od raznih bivsih peripetij. Res je, spomnim se jih, se vprasam kaj kej pocnejo, napisem sms, grem na pijaco. Ampak spomini so tako oddaljeni, da me ne gane (en od "bivsih" se je celo porocil).
Zelo je odvisno od tega, ali je clovek zadovoljen s trenutno vezo, po kolikem casu jo je zacel, je prebolel prejsnjo, mu je pustila kasn neizbrisam pecat al kaj podobnega. Ce imas razcisceno v glavi, te ne daje neka nostalgija, ker te hrani sreca trenutne veze. Ce pa gre kaj narobe, zacnes takoj vzdihovati po bivsem/si.
