Pero Piše

Bla Bla Bla - Hranjenje

Bassman - Sre 08 Apr, 2009 15:25
Naslov sporočila: Hranjenje
Ali vemo dovolj o prehranjevanju?

Prehranjevanje
PikiJapok - čet 09 Apr, 2009 08:08
Naslov sporočila:
To, da smo vkalupljeni v cele kupe navad in razvad je sicer preprosto res. Vsekakor pa je potrebno (oziraje se na članek v povezavi) treba veliko več kot samo jesti na tleh...

Lahko bi se tudi več ljubili v naravi (tudi postelja je ena podobnih škodljivih razvad, podobno kot opisana miza)... Pravzaprav se je treba izviti iz "škatle", kar pa pomeni čimmanj bivanja (ujetosti) v "zaprtih" prostorih. Hoja peš, vožnja s kolesom, mopedom, motociklom je veliko bolj pristna in doživeta, kakor vožnja z avtomobilom... Sestanek se lahko izvede tudi v bližnji kavarni na terasi, namesto v sejni sobi, itd.

Skratka... povdarjati in razvijati se je treba kot del narave, del (mikro)kozmosa, ki nas obdaja in se ogibati izolaciji in interakciji z "motečimi" dejavniki okolja. Šele v interakciji z okoljem se lahko namreč ustrezno odzivamo.

Za to pa je potrebno precej "žrtev" in spremembo stanja duha v celoti. Šele celosten pristop bo namreč dal ugodne rezultate. Parcialne rešitve bodo namreč slej ko prej pripeljale v skušnjavo konformizma.
donna - čet 09 Apr, 2009 09:10
Naslov sporočila:
Ponavadi nam hiter tempo življenja tega tudi niti ne dopušča, čeprav se trudimo kaj spremnit.
Arbi - Pet 10 Apr, 2009 07:57
Naslov sporočila:
PikiJapok @ čet Apr 09, 2009 8:08 am Napisal/a:
To, da smo vkalupljeni v cele kupe navad in razvad je sicer preprosto res. Vsekakor pa je potrebno (oziraje se na članek v povezavi) treba veliko več kot samo jesti na tleh...

Lahko bi se tudi več ljubili v naravi (tudi postelja je ena podobnih škodljivih razvad, podobno kot opisana miza)... Pravzaprav se je treba izviti iz "škatle", kar pa pomeni čimmanj bivanja (ujetosti) v "zaprtih" prostorih. Hoja peš, vožnja s kolesom, mopedom, motociklom je veliko bolj pristna in doživeta, kakor vožnja z avtomobilom... Sestanek se lahko izvede tudi v bližnji kavarni na terasi, namesto v sejni sobi, itd.

Skratka... povdarjati in razvijati se je treba kot del narave, del (mikro)kozmosa, ki nas obdaja in se ogibati izolaciji in interakciji z "motečimi" dejavniki okolja. Šele v interakciji z okoljem se lahko namreč ustrezno odzivamo.

Za to pa je potrebno precej "žrtev" in spremembo stanja duha v celoti. Šele celosten pristop bo namreč dal ugodne rezultate. Parcialne rešitve bodo namreč slej ko prej pripeljale v skušnjavo konformizma.


Je rekel len uživač. Hihi.

LP, Arbi
Arbi - Pet 10 Apr, 2009 07:58
Naslov sporočila:
donna @ čet Apr 09, 2009 9:10 am Napisal/a:
Ponavadi nam hiter tempo življenja tega tudi niti ne dopušča, čeprav se trudimo kaj spremnit.


Ja jebela, kaj pa lahko hitro postoriš s svojim bolanim telesom zdaj? Trebuh ne dopušča kompromisov!

LP, Arbi
donna - Sob 11 Apr, 2009 11:31
Naslov sporočila:
Nimam bolanega telesa, verjem, da lahko še vedno vse delam!
PikiJapok - Sob 11 Apr, 2009 15:12
Naslov sporočila:
Arbiter_universale @ Pet 10 Apr, 2009 07:57 Napisal/a:
Je rekel len uživač. Hihi.

LP, Arbi


Jap. Len uživač sem že kar nekaj časa. Pa to v bistvu niti ne pomeni, da se vdajam hedonizmu ali konformizmu. Pravzaprav zgolj skušam razumeti vzročno-posledične povezave v okvirih razumevanja mojega malega sveta. Efekt je zelo ugoden... Obzorje se mi širi, kakor spirala in vedno bolje znam predvideti možne posledice dejanj in vedno večkrat se mi dogaja, da dosežem želeno, kar je najlepše pa se na ta način namesto s strahovi ukvarjam s samo izvedbo in uživam v njej... rezultat pa pride kar sam od sebe, za posladek.
Arbi - Sob 11 Apr, 2009 17:17
Naslov sporočila:
PikiJapok @ Sob Apr 11, 2009 3:12 pm Napisal/a:
namesto s strahovi ukvarjam s samo izvedbo in uživam v njej... rezultat pa pride kar sam od sebe, za posladek.


Škoda, da ti tako gladko vse teče. S strahovi se boš začel ubadati, ko ti (spet?) ne bo.
Vidiš kako hitro si pozabil kako je bilo? Kot bi znova se rodil in pozabil na vse, hihi.
Neki vzroki so te pripeljali ven iz krize in si se z njimi zadovoljil in začel uživati "posledice". Kavzalnost katero tako ljubi racionalna osebnost v človeku.

Vendar se nisi znova rodil. Le prelevil si se. Odvrgel površino in jo zamenjal spet z novo. Notri pa je...gotovo nič dobrega, če si bil vojak. Hihi.
p.s. : IQ nima nič s tem in te samo moti.

To vprašanje je zanimivo (za tiste, ki ga dojamejo):
JA, KDO PA S(I)TE PRAVZAPRAV VI (TI)?
Baje je to rad vprašal Bob Dylan. Vendar ne to verjeti. Pomembneje je vprašanje samo.

Jajaja Arbi, spet čvekaš! Tiho bodi!

JAZ sem X in se pišem C.
SEM star V.
SEM upokojeni vojak na služenju roka za PCjem.
SEM motorist, če imam čas in je lepo vreme.
SEM len uživač in sangvinično-melanholičen
SEM inteligenten (tako pravijo in tako tudi kaže)
SEM človek! (to rad slišim od soseda, ko reče:" K je vztrajen, prijazen, duhovit, predvsem pa čLOVEK!" To zadnje gromovito poudari, kot da bi moral povedati, da so okoli tudi NE LJUDJE. Ah, to je en psiho Dalmatinac, ki zdrži pod vodo pol ure in pri tem prehiti delfina mimogrede brez plavutk seveda. Pustimo ga naj dela kar hoče (čimdalje od mene, hihi))
SEM v dobri formi in zdrav
SEM duhovit
SEM ...saj ste razumeli, ne?

VSE drugo SEM, razen to, da NE VEM kdo pravzaprav sem in se tega sploh ne sramujem. Namreč če bi se, bi se začela moja muka. Potem bi rekel: MADONNA! POJMA NIMAM KDO SEM! Noter me od časa do časa nekaj tišči pa ne vem kaj! Nekaj bi rado šlo ven. Je morda to hudo? Ali bi bolelo? Kaj je to?

Medtem pa Arbi pridno nabira gobe.

LP, Arbi
PikiJapok - Sob 11 Apr, 2009 20:13
Naslov sporočila:
Ja, Arbi, spet čvekaš. In prav je tako. Kar se pa menet tiče, mi niti ni pomembno "kdo sem", saj je to zgolj nek trenutek, ujet v preteklosti. Kar sem je skupek vsega preteklega, kar je kakorkoli vplivalo name. Vsekakor je tega preveč, da bi lahko objektivno izpostavil.

V vsem skupaj je nekaj dobrega, nekaj slabega, največ pa "nekaj vmesnega". Z vprašanjem "kdo sem" se ukvarjajo predvsem tisti, ki se oklepajo preteklosti. Ure in ure, dneve, mesece, leta nalizirajo, kaj vse so (ali niso) storili v preteklosti, čas pa teče...

Ali mi odgovor na vprašanje "kdo sem" da kakršnokoli bistveno pragmatično vrednost je odvisno predvsem od tega, kaj bom storil v tem trenutku... tukaj in zdaj. Na to dor/kar sem nimam v tem trenutku nobenega vpliva več. Lahko pa vplivam na to, kdo/kaj bom naslednji trenutek, enostavno tako da se odločim o naslednji potezi ta trenutek.

Zatorej, dragi Arbi... Sicer zelo rad berem tvoje iskrive in izredno bistre domislice. Manjka pa jim vsebina. Kajti vseebino določa moj (omejeni) um. In ta mi pravi, da je ta trenutek veliko bolj naporen od tistega, na katerega ti namiguješ. če se bom odločil narobe, bo še bolj naporno... če se bom odločil prav, bo sčasoma manj naporno.

Kaj sem torej zdaj? Naveličan in izčrpan skupek mesa in kosti, ki čustveno niha med melanholijo in samopomilovanjem, v drugem trenutku pa se ubada z navdušujočo idejo, ki vzbuja metuljčke v trebuhu in mi pričara nasmeh na obraz. Edin, kar vem da sem je to, da nisem... Kajti vkalupljenje trenutka je zgolj iluzija za naključne ocenjevalce. Medtem ko se spremembe vrstijo z bliskovito hitrostjo.

Svetost je tista komponenta, ki nas (lahko) združuje.
Arbi - Sob 11 Apr, 2009 22:22
Naslov sporočila:
PikiJapok @ Sob Apr 11, 2009 8:13 pm Napisal/a:
In ta mi pravi, da je ta trenutek veliko bolj naporen od tistega, na katerega ti namiguješ. če se bom odločil narobe, bo še bolj naporno... če se bom odločil prav, bo sčasoma manj naporno.



Kaj je naporno?
Mogoče odločitev ni naporna zato, ker grozi bankrot in lakota.
Mogoče je odločitev sama po sebi nepomembna in zato naporna.
Morda bi moral početi kaj drugega?
če je človek sit, zdrav, ima bivališče in nekoga, ki ga ima rad, potem sreča ni odvisna od težkih odločitev. Težke odločitve niso nekaj kar bi se dogajalo vsak dan. človek na pravi poti nima težkih odločitev. So samo odločitve.
če pa ni na pravi poti ali je bolan, pa mu je težko.
Težke odločitve danes so navadno posledica napačnih včeraj. Napačne včeraj tudi niso naključje in tiste prej tudi ne. Lahko živiš samo danes, če hočeš in gledaš samo naprej. Preteklost te bo ulovila, ko ti bo najmanj všeč.

LP, Arbi
PikiJapok - Sob 11 Apr, 2009 22:44
Naslov sporočila:
Življenje je večplastno... kakor čebula. Plast za plastjo privablja solze v oči. In vendar njen blagodejen okus obogati jed, ki nas okrepi, nam vlije življenja. Pa vendar ne sama, ampak v družbi tisočero okusov, ki tvorijo okusen obrok.
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 10:33
Naslov sporočila:
Ti bo stric Arbi povedal kaj si pravkar izrekel, ne da bi vedel kaj govoriš.

Plast čebule je moralni konflikt v človeku. Recimo, da te je starš prestrašil, ko si bil otrok. Posledica tega je, da ga skušaš ubiti za kazen. Jaja, še vedno je to notri v tebi. Vendar je to v konfliktu s tvojo vestjo, ki to prepoveduje. ATA PRAVI NE!!! No vidiš. To je precej mučna situacija, ki jo je najbolje potlačiti izven zavesti-razuma. Saj je nagonske narave namreč in grozi, da bo z izbruhom v zavest, prišlo do resničnega zločina. Torej ubil boš svojega starša ali pa koga drugega.
Se ti zdi to hecno? Stavim da. Vendar je prav to en neprijeten sloj pekoče čebule, ki ti preprečuje, da bi okusil sredico čebule, ki ne peče. Torej, vir življenja pride vate takrat, ko uspeš sprostiti to ubijalsko agresijo popolnoma v moralno smer. Torej odpraviš blokado.
Kako pa to narediti?

Bistveno je to, da zagrizeš v pekoči sadež in ugotoviš, DA NISI KRIV!
Podobno, kot je Jezus opral grehe ljudi. ON je postal kriv. Bog je kaznoval njega, zato, da je potešil svojo potrebo po tem, da bi kaznoval vse ljudi za izvirni greh v Edenu (Bog je izjemno krut, vendar to ni bistvo tega traktata, hihi). Se pravi, žrtvovati moraš svojega starša na oltarju morale! ON JE KRIV! In potem si odrešen ene pekoče plasi in ATMA VICTU ima prost vstop v tvojo zavest!
Vendar se to ne bo zgodilo zdaj, ko si to prebral, ampak mnogo pozneje. če se sploh bo, hihi.
To je samo ena plast čebule. čebula ima domnevno še druge pekoče plasti, ki jih jaz še ne poznam, ker premalo vem. Moje mnenje je, da je bolj pravilna metafora na moji stopnji razumevanja oranža. Oranža ima grenko lupino in sladko sredico. In lupina je samo ENA.
Sicer naj bi bili vsi vzroki nevroze(blokade, ki sem jo opisal) v potlačeni nezdravi seksualnosti (glej Freud : torej konflikt: ljubiš mamo, ubijaš mamo). Recimo, da je tako, čeprav mogoče ne čisto točno tako, ker nisem drdr h.c. psihologije, hihi.

če nič ne štekaš se ne smej, ampak raje pojdi na psihoterapijo, hihi. Sicer ti tam ne bo terapevt tega razlagal. Tam bo razlaga dosti bolj zemeljska in oprijemljiva. VENDAR NE ZADOSTNA ZA RESNIčNO OSVOBODITEV. Za to pa potrebuješ veliko IQja in veliko vztrajnosti! Lenoba odpade!! Hihi

LP, Arbi
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 12:04
Naslov sporočila:
Ravnokar sem stoje pojedel kos črnega kruha namazanega z Gavriloviæ pašteto (jetrno, da bo podatek bolj točen). Sedaj pa sede za pultom srkam kavico, potem pa se grem v pasji družbi nastavljat sončnim žarkom. Za kosilo bodo rebrca z zeljem in kosan krompir.

Ali sem noseč?
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 13:11
Naslov sporočila:
Ah ne. Nič tako dramatičnega ni narobe. Le Gavriloviča bi lahko pojedel kleče na enem kolenu, kavico bi moral biti po turško sede in kosilo glej, da boš pojedel na tleh.
Mogoče je malce narobe to, da si se odločil za vojaščino. Kdo bi vedel?
Kakšen gospod bi rekel, da je to častno. No Arbi ne reče tako. Seveda pa Arbi ni Alfa in Omega. Ali?

LP, Arbi
xenia - Ned 12 Apr, 2009 13:31
Naslov sporočila:
Arbi, si že slišal za činčilzajca?
Ko smo že ravno pri hrani, hehe.
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 13:41
Naslov sporočila:
Kosilo bom pojedel na tleh v bližnji senčki. Me pa zanima, ali je bolj primerno uporabit dekco, ali naj vseeno uporabim šotorsko krilo, ki sem ga sunil še kot vojak. Ali obstaja morda možnost, da bi slaba vest zaradi te tatvine slabo vplivala na prebavo?

Morda pa bi zelje malo dlje dušil, da bo mehkejše in posledično lažje prebaljivo? čeprav bi se mogoče spravil v onflikt z vojaškim načinom, ki preferira surovo kislo zelje in vetrove, ki uspavajo sovraga. čeprav po drugi strani, ali je nečastno prdeti po kosilu in onesnaževati zrak v škodo naključnih nič hudega slutečih sprehajalcev?

Mislite, da bi ribe motilo?
xenia - Ned 12 Apr, 2009 13:55
Naslov sporočila:
Vprašanje je, če bi ženo motilo?
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 14:08
Naslov sporočila:
Žena je usposoljena, kot se spodobi - v vojaškem duhu. Temu primerno je tudi opravljena. SMB najlonkam in maskirnem "top"-u pritiče maskirno mini krilo in plinska maska pod pazduho. In seveda "doručak" in prepečenec v priročnem ruzaku.
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 14:14
Naslov sporočila:
PikiJapok @ Ned Apr 12, 2009 1:41 pm Napisal/a:
Ali obstaja morda možnost, da bi slaba vest zaradi te tatvine slabo vplivala na prebavo?


če nimaš dobrega razloga, da si to storil, potem ni samo možnost, ampak imaš zares slabo vest. Razen, če je tatvina od armije nekaj samo po sebi umevnega, ker ima itak vsega preveč. Kar je sicer res. Vendar mene ne bi potolažilo. Vrnil bi.

PikiJapok @ Ned Apr 12, 2009 1:41 pm Napisal/a:
Morda pa bi zelje malo dlje dušil, da bo mehkejše in posledično lažje prebaljivo?


če imaš možnost jej surovo zelje. Bolje bo. In prihraniš čas za kuho. Ni treba vedno segedinarja papat, čeprav sploh ni slab mejduš!

PikiJapok @ Ned Apr 12, 2009 1:41 pm Napisal/a:
Mislite, da bi ribe motilo?


Seveda moti ribo in to zelo. To je tista ribica, ki plava pri dnu tolmuna kamor si ne upaš iti. Tista ribica, katero so pripisali Jezusu. Misliš, da je naključje, da si se spomnil na ribico? Jezus-Velika noč-riba-rahla tesnoba v dušici-ne vemo nič. NIč NI NAKLJUčJE stari moj! Vse je v tebi in deluje beyond any comprehension. če pa Arbija prašaš pa lahko marsikaj izveš.
Vendar je pomembno, da LEPO prašaš.

LP, Arbi
xenia - Ned 12 Apr, 2009 14:32
Naslov sporočila:
Kriz ali ribi

Jezusovi simboli sta bili dve ribi
in njegovi učenci so takrat trdili,
(vsaj po Levijevi Blagovestni knjigi,)
da je Jezus sam njihova velika riba,
iz katere so vsi oni izšli.

Krščanska cerkev, pa si je izbrala,
za svojo vero simbol meča in križa,
ki v miselnosti ljudi še danes predstavlja,
simbol vsakodnevnih težav in trpljenja.
(Saj poznaš tisti izrek; sami križi in težave,)

Vendar je bila bistvo Jezusovega učenja
vedno: Ljubezen, Mir in Resnica,
ta božanska riba, ki ima v svojih ustih svoj zarod
in ko mine nevarnost, jih ona spusti spet na plano.

In če bi ti danes vprašal Jezusa,
kateri simbol bi si raje izbral,
kaj misliš, kakšen odgovor bi on tebi dal,
križ, ali ribi?

Zato če je Jezus res tvoj Bog,
zakaj ga ne vprašaš za nasvet
in se s tem rešiš,
svojih zmot in zablod nasmeh

Stojan Svet, pozitivke.net
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 14:33
Naslov sporočila:
Nak, jo bom kar obdržal. Je namreč izredno uporabna zadevica za seks v naravi, sploh če so tla vlažna. Takrat pridejo do izraza vse prednosti napram dekci. Relativna vlažnost mednožja se lahko na njej meri neodvisno od relativne vlažnosti tal.

Sploh s prehranskega vidika je to pomemben podatek. človek pa ja mora vedeti, kateri sokovi mu v nekem trenutku zapolnjujejo ustno votlio. Ribe se pa mrestijo (al kaj že). In nek nadebuden Italijan že ves čas namaka trnek v rečico, nekaj metrov stran od moje klopce, kjer naj bi jedel kosilo.

Ravno prej sem pomislil, zakaj raje ne namaka splonega uda... Prijemale bi po moje neako. Splošno pomanjkanje eksperimenatlnega duha pri dotičnem Italijanu. čeprav obstajajo dobre možnosti, da je zamejski Slovenec zakamufliran z italijansko avtomobilsko tablico.

Hja, čudna so pota gospodova. No, ribe bo danes jedel kvečjemu, če jih bo žena privlekla iz trgovine...
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 14:36
Naslov sporočila:
xenia @ Ned 12 Apr, 2009 14:32 Napisal/a:
Jezusovi simboli sta bili dve ribi - ljubezen, mir in resnica.

Dobra poglobitev v vero, Junga.


Emm, dve ribi v ponvi sta dokaj mirni, to je resnica. In jedec čuti veliko ljubezen do njiju.
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 15:15
Naslov sporočila:
PikiJapok @ Ned Apr 12, 2009 2:33 pm Napisal/a:
Nak, jo bom kar obdržal


če tako misliš pa naj bo. Po analogiji bom jaz jutri šel s pištolo v banko in zahteval vse kar imajo. Ko me bodo na sodišču prašali kaj sem mislil s tem dejanjem, bom rekel:" Dragi moji, ali še niste slišali, da je denar uporabna stvar?"

Poleg tega je to čudovita prigoda, ki nakazuje na to, kako je propadel socializem. če je nekaj družbeno, potem je upravičeno, da to ukradem (in resnično so kradli, kot srake v socializmu). če pa ukradem od posameznika, potem pa je to čisto druga zgodba. TO POTEM DEFINITIVNO NI MOJE! čeprav v resnici tudi družbena lastnina ni zares moja. Lahko pa si utrgam en kvadratni milimeter platna, ostalo pa vrnem armiji ali? Bi bilo pošteno? Mah, kaj to tebe briga! Ti ja moraš najti izgovor zakaj si ukradel 100.000€ recimo. Hihi.

Samo okoli 10% ljudi je visoko moralnih. To pomeni, da so zelo občutljivi na krivice. To ne pomeni, da zajokajo ob krivicah, ampak jih popravijo, če jih storijo. če pa ne morejo pa jih zelo zelo boli.
Tvoja morala je dvomljiva opažam. Morda pa imaš zato težave? Kdo bi vedel?

LP, Arbi
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 15:24
Naslov sporočila:
Arbiter_universale @ Ned 12 Apr, 2009 15:15 Napisal/a:
Po analogiji bom jaz jutri šel s pištolo v banko in zahteval vse kar imajo. Ko me bodo na sodišču prašali kaj sem mislil s tem dejanjem, bom rekel:" Dragi moji, ali še niste slišali, da je denar uporabna stvar?"


Seveda pazi, da v tem renutku v banki ne bo otrok, ker... znalo bi se zgoditi, da bi s tem stavkom zahteval tudi nedolžnost slučajnoprisotne device... Potem boš na koncu obsojen zaradi pedofilije. Oborožen rop pa sploh ni potreben.

Danes je dovolj, da greš na banko iz zahtevaš denar. Da se obdržimo pri temi... Domnevno Bavčar svetuje uporabo buhteljnov poljnjenih z džemom grenke pomaranče. Menda vžgejo do fula.
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 16:01
Naslov sporočila:
PikiJapok @ čet Apr 09, 2009 8:08 am Napisal/a:


Skratka... povdarjati in razvijati se je treba kot del narave, del (mikro)kozmosa, ki nas obdaja in se ogibati izolaciji in interakciji z "motečimi" dejavniki okolja. Šele v interakciji z okoljem se lahko namreč ustrezno odzivamo.

Za to pa je potrebno precej "žrtev" in spremembo stanja duha v celoti. Šele celosten pristop bo namreč dal ugodne rezultate. Parcialne rešitve bodo namreč slej ko prej pripeljale v skušnjavo konformizma.


Tole seže malo dlje od keksov se mi zdi.
Lej no lej! Kdo pa je to objavil? Ali ni to PikiJapok?

Ko boš razčistil s šotorskim krilom ti bo lažje. če ti ni potrebno razčiščevati pa sploh ne boš kaj omembne vrednega odkril v življenju. Tako pač gredo te zadeve žal.

LP, Arbi
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 16:20
Naslov sporočila:
Ma sem res dobro napisal. Ni kaj.
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 16:21
Naslov sporočila:

Arbi - Ned 12 Apr, 2009 16:43
Naslov sporočila:
Visoka moralnost je predpogoj za zmožnost polnega čutenja sveta in sebe. Poudarek je na PREDPOGOJ. Šele inteligenca in trdo delo v pravi smeri odpre duha.
Tudi debil je lahko visoko moralen. To nima nič z inteligenco.
Brez tega predpogoja pa nobena inteligenca ne pomaga, nobeno znanje, nobena molitev. Ker vrata v duha v tem primeru sploh ne obstajajo. Saj ni duha v najglobjem humanem smislu. Tistem edinem smislu, ki lahko prodre v skrivnost življenja na človeški način.

LP, Arbi
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 18:52
Naslov sporočila:
Za višino je potrebno tudi globine, kajne? Moral je več in med seboj so lahko tudi nekompatibilne. Zatorej je moralnost le posledica polnega želodčka. Zato trenutno zobam arašide. Da bom lahko udejanil še kako drugo potrebo in morebiti nekoč celo participiral v morali.

Globoko v sebi sem namreč začutil potrebo po hrani... Za skok v višave pa bom moral še trdo delati na odrivu. če sploh bom. Saj iz višav pot vodi samo še navzdol. In zatorej višava pomeni le eno izmed izkustev.

A ja, arašide pa zobam v drži "po turško", da ima prenosnik oporo. Tako da zagotovo nisem noseč.
Arbi - Ned 12 Apr, 2009 19:05
Naslov sporočila:
Morala je ena sama in jo človek poseduje ali pa ne. Ima pa več pasti in lukenj ali aspektov recimo...
...pa poglejmo, ja kaj pa imamo tu?

Image

Ohohoho!
Mejduš!
Lepo si oglejte tole dragi moji. Tole je zelo star moralni kodeks. Pove še malček več kot 10 zapovedi božjih.
Piki, kam boš šel počivat?
Baje gre duša tja, kjer je njen največji greh.
Se pravi, če si izdajalec boš šel v devetko, pa četudi milo prosiš Luciferja in kažeš papirje, da si ponarejal, kradel, lagal, bil nasilen, blasfemik, pohotnež in požrešnež vse hkrati!

p.s.: preden začne kdo neusmiljeno udrihati po mojem občutljivem IQ 192, naj ga opozorim, da lahko HERETIKE, BLASFEMIKE, SKRUNILCE BOGA mirno izpusti iz sistema. No, morda samo HERETIKE, če dobro premislim, ah!, ne se obremenjevati preveč.

LP, Arbi
PikiJapok - Ned 12 Apr, 2009 20:03
Naslov sporočila:
A kam bom šel počivat? Hmmmm... Dobro vprašanje... Nekaj sem razmišljal o Šmarjeških toplicah. Menda imajo zelo dobro hrano, pa še pohodništvo je menda tam razvito.
Arbi - Pon 13 Apr, 2009 09:09
Naslov sporočila:
PikiJapok @ Ned Apr 12, 2009 6:52 pm Napisal/a:
Za višino je potrebno tudi globine, kajne? Moral je več in med seboj so lahko tudi nekompatibilne. Zatorej je moralnost le posledica polnega želodčka.


Da, za višino je potrebna globina.
Zaključek o moralnosti pa je zares piškav. Hihi.
Posledica polnega želodčka je tudi psihopatija recimo. Seveda pa obstaja infinitezimalno majhna verjetnost, da bo nek psihopat moralen celo svoje življenje. Vendar empirika uči, da lahko to mirnega duha zanemarimo. Sicer me žuli dvom, kot moralnega človeka, vendar zanemarljivo.

LP, Arbi
PikiJapok - Pon 13 Apr, 2009 10:45
Naslov sporočila:
Poskusi s pistacijo.
Arbi - Pon 13 Apr, 2009 11:00
Naslov sporočila:
Poskusi z "Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta." Avtor: C.G.Jung
Pozor! Predhodni študij obče psihologije ali pa dobrega surogata v obliki nekajletne psihoterapije skoraj nujna predispozicija za resno analizo. Drugače lahko pride do nevarnih halucinacij ali celo psihoze.

Sicer pa najprej: ŠOTORSKO KRILO fante moj!
Majhni koraki so veliki.

Nekako tako v znanem žargonu: first things first: zrak, voda, hrana, fu¤¤¤¤¤ (mogoče celo ljubezen-ne vemo), šotorsko krilo, Jung,...veliko veliko..., razsvetljenje.

Kje se nahajaš fant moj?
Arašidi?

LP, Arbi
PikiJapok - Pon 13 Apr, 2009 11:49
Naslov sporočila:
Ti povem, da je pistacija zakon. Najprej jo je treba spravit iz lupine. Nato pa jedrce dobro prežvečiti. Užitek hranjenja, ti povem.
Arbi - Pon 13 Apr, 2009 13:50
Naslov sporočila:
Jaja, saj si car. Lepo slediš temi. Bravo, sedi 5.

LP, Arbi
PikiJapok - Pon 13 Apr, 2009 13:54
Naslov sporočila:
Na tla ali na stol? Morda bi pa na kavč? Je izbire preveč? Morda premalo? Le zakaj mi je poležavanje na kavču tako pri srcu? In zakaj kruha namazanega z viki kremo ne žvečim na njem? Palačinke pa vseeno včasih da. četudi prav tako z viki kremo namazane.

Le kaj se skriva v temnih kotičkih lonca s porovo juho?!?
Arbi - Pon 13 Apr, 2009 13:56
Naslov sporočila:
Jaja, saj si car. Arbi bo že poiskal vzrok za por. Odlično, sedi 5.

LP, Arbi
PikiJapok - Pon 13 Apr, 2009 15:29
Naslov sporočila:
Ma smo se hecali. Danes bo na jedilniku Zelena solata s paradišnikom, kumaricami in tuno, začinjena z olivnim oljem in balzamičnim kisom, ter baziliko in česnom. In seveda črn kruh.

S psičko pa sva si privoščila doooooolg sprehod in obisk gostilne. Tako da za popoldne ostaane samo še seks, ki pa ne vem če bi gaa prakticirala v naravi, saj tu dokaj neugodno vleče (veter).
Arbi - Pon 13 Apr, 2009 16:38
Naslov sporočila:
Ne morem razumeti, kako se lahko tako frivolno oddaljuješ od precej težke situacije zate. Recimo. Imel sem enega sošolca nekoč, ki je sunil CD ploščo v eni trgovini. Zelo si je želel to platico in je naredil neumnost. Potem je prišel k meni (ker sem že od nekdaj magnet za grešnike, ki se morajo spokoriti, hihi, ne zato, ker bi jim eno čelno primazal, ampak zato, ker jim lahko odpustim) s tožbo, da je čisto fuč in da ne ve kaj naj stori. Ali naj vrne ali kaj? Svetoval sem, da naj vrne in se opraviči. Ne vem, če je to storil, ker nisva več o tem govorila. Vem pa, da je pošteno trpel.
Ti pa si mirno sunil šotorsko krilo in se zdaj tu hecaš. če se res hecaš, potem si žal psihopat. Seveda so različne stopnje psihopatije, tako, da te ni potrebno preveč skrbeti. Nekatere so celo ozdravljive, če človek hoče. Vendar ponavadi nočejo,hihi, ker je želodček vseeno na prvem mestu.

Od tebe nisem pričakoval kaj takega in vendar je prišlo, kot strela iz jasnega. Najprej vojak, potem čudni posli, katerih nisi hotel razložiti, zdaj pa ukradeno šotorsko krilo.
Kaj naj rečem?
So long and thanks for all the fish.

LP, Arbi
PikiJapok - Pon 13 Apr, 2009 18:58
Naslov sporočila:
Pričakovanja so ponavadi kalup, v katerega se marsikdo ujame. Nič hudega. Ko se odučiš pričakovati, boš lahko sprejel da niham od psihopata do birokrata in od ljubimca do morilca.

Takrat si bova napolnila želodčke in se lažje posvečala srčnim zadevam. Vsaka pot se začne s prvim korakom.
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB