| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Ljubljana, Nedelja, 11.07.2004 - Tokrat v reviji za potrošnike VIP objavljamo veliki mednarodni test digitalnih fotoaparatov. Da boste počitnice pričakali dobro opremljeni.
V fotografiji je proces digitalizacije v polnem teku. Proizvajalci z novimi in novimi modeli nenehno odkrivajo, kaj uporabniki res želijo in potrebujejo. Spremljajoča infrastruktura - fotolaboratoriji prilagajajo in oblikujejo storitve, ki jih lahko ponudijo digitalnim fotografom. Vendar so fotoamaterji razumsko konzervativna publika (profesionalcev ne štejemo v to skupino, saj so jih sodobni mediji prisilili v digitalni pretok podatkov). Zakaj bi spreminjali tehnologijo, če ta dobro deluje. Zakaj bi zapletali postopke, če so ti preprosti in vpeljani. Sploh pa, zakaj bi kupili nov, dražji fotoaparat, če pa stari še vedno odlično deluje. In dokler bodo klasične fotografije boljše kakovosti...
No, predvsem zadnja trditev je bila največja ovira za zagon digitalne fotografije. Nenehna gonja za perfekcionizmom daje prednost le najboljšim. Tudi v naši reviji smo z objavljenimi testiranji sledili temu razvoju in se poleg prednosti srečevali z otroškimi boleznimi. "Digitalci" so bili sicer vedno boljši, a vedno je še nekaj manjkalo. Končne skupne ocene "zelo dobro" ni dobil še noben testirani model.
Preboj
Letos se je očitno zgodil prelom - razvoj je dohitel želje in potrebe. Končno se je ustavila nepotrebna dirka za čim večjo ločljivostjo - vojna za megapike. Proizvajalci so razvili dovolj zmogljive slikovne čipe, uporabniki pa so ugotovili, da ne potrebujejo neskončno število pik.
Stroka je že zdavnaj potrdila, da ločljivost ne vpliva na kakovost, temveč le na želeno velikost natisnjene fotografije. Kakovost slike je v resnici odvisna od objektiva, slikovnega čipa in vgrajene programske opreme, ki pretvarja električne signale v slikovne točke. In prav uravnoteženost in harmonija med naštetimi elementi je najpomembnejša za dobro fotografijo. Končno so se torej proizvajalci lotili razvoja fotoaparata kot celote, namesto da so vanj le vstavljali čipe z večjo ločljivostjo.
In rezultati so takoj vidni. Letos smo prvič našli digitalni fotoaparat, ki si je zaslužil skupno oceno "zelo dobro". In to ne le enega, kar trije modeli v različnih cenovnih razredih so dobili to laskavo oceno. In tudi splošen vtis ostalih ni razočaral. Večina je dobila oceno "dobro", le majhen del "zadovoljivo". Skupna ocena velikega testiranja (na "mizi" je pristalo kar 31 modelov) je torej vsaj "dobra". Otroške bolezni so torej mimo.
Bleščeči rezultati
Seveda niso vsi modeli enako zmogljivi, saj so namenjeni različno zahtevnim (in premožnim) kupcem. Zato smo jih razdelili v razrede:
· modeli s fiksno goriščno razdaljo,
· modeli z največ štirikratno povečavo (zumom),
· modeli z več kot petkratno povečavo in
· zrcalnorefleksni fotoaparati.
Prvi trije razredi sodijo med tako imenovane kompaktne fotoaparate, pri katerih je objektiv del celotne fotoaparata in ga ni mogoče zamenjati. Pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih pa je glavni element telo (body) fotoaparata, objektive pa lahko bolj ali manj poljubno menjavamo.
Kakovost slike se je očitno izboljšala in je že enakovredna klasični fotografiji. Da pri tem megapike nimajo veliko vpliva, kažejo tudi naši rezultati: najboljše ocene so dobili modeli s 5 megapikami ločljivosti, čeprav je med testiranimi modeli kar nekaj takih, ki se ponašajo z ločljivostjo več kot 6 megapik.
Minili so tudi časi, ko smo po pritisku na sprožilec čakali tudi dve sekundi, preden se je aparat resnično sprožil. Današnji modeli so pogosto hitrejši kot njihovi analogni konkurenti. Izboljšala pa se je tudi avtonomnost. Najboljši modeli so na testiranju zdržali več 250 testnih posnetkov (vklopljen zaslon, zum in samodejno ostrenje ozir. avtofokus, bliskavica pri vsakem tretjem posnetku), preden je akumulator obnemogel.
Elektronski šum pa je težava, s katero se današnji modeli še bojujejo. Barvne ploskve predvsem pri slabših svetlobnih razmerah niso videti homogene, pač pa sestavljene iz več raznobarvnih točk. čipi z večjo ločljivostjo napako samo še poslabšajo. Toda napredek je opazen, saj so rezultati precej boljši od lanskih.
Hudič se skriva v podrobnostih
Pri izbiri digitalnega fotoaparata se moramo zavedati tudi bolj ali manj pričakovanih slabosti:
· Snemanje videoposnetkov - je večinoma le marketinški dodatek, saj je ta funkcija uporabna zgolj za to, da se z njo hvalite pred sosedi. Posnetki so običajno pretemni in neostri. Zrcalnorefleksni fotoaparati možnosti za snemanje videa sploh nimajo.
· Zamenjava objektivov - je seveda možna le pri zrcalnorefleksnih modelih, ki so namenjeni ambicioznejšim amaterjem. Toda pozor - površina digitalnega čipa je manjša od površine analognega filma, zato priporočamo uporabo namenskih objektivov, ki so jih razvili prav za digitalno fotografijo. Ostali objektivi sicer fizično ustrezajo (v okviru proizvajalčevih standardov), nikakor pa ne po značilnostih. Odstopanja so lahko opazna tudi v kakovosti posnetkov
· Bliskovna luč - le redki modeli imajo dobro bliskovno luč. Za fotografiranje v temnejših prostorih moramo razmisliti o dodatni zunanji bliskovni luči in seveda preveriti, če fotoaparat sploh ima priključek zanjo.
· čas delovanja – ta je seveda odvisen od akumulatorske baterije in od požrešnosti elektronike. V mrzlih zimskih dneh in na vročih poletnih plažah se akumulatorji hitro praznijo. če nimamo možnosti, da bi jih napolnili, so zlata vredni modeli, v katere lahko vstavimo tudi standardne baterijske vložke, ki jih kupimo v običajnih trgovinah
· Iskalo in zaslon - pri cenejših modelih iskalo že opuščajo. Na srečo sodobni zasloni omogočajo normalno uporabo tudi v močni svetlobi. Z gibljivim zaslonom se neposrednemu soncu lahko izognemo in lažje fotografiramo iz nenavadnih perspektiv (ptičje ali žabje).
· Prah in vlaga - digitalni fotoaparati so zelo občutljivi. Zaradi elektronike še bolj kot analogni modeli. Zato bodite pozorni na solidno izdelavo in zaprto ohišje. Pazite predvsem na odprtine za spominske kartice, ki bi morale imeti pokrov. Za težje razmere poiščite vremensko odporne modele. Ti niso namenjeni fotografiranju pod vodo, lažje pa prenesejo umazano okolje.
· Digitalni zum - predvsem najmanjši, žepni fotoaparati ponujajo digitalni zum. To pa ni pravi zum, ampak pa le povečava želenega dela slike; točke enostavno postanejo večje. Samo optični zum zares približa motiv.
· Stroški - v daljšem obdobju digitalna fotografija ni sama po sebi cenejša od analogne. Res sicer lahko izbiramo fotografije, preden jih natisnemo, vendar jih tudi poslikamo desetkrat več. Foto tiskalniki so poceni, repromaterial pa je drag. Tudi slike iz fotolaboratorijev ne bodo zastonj. Seveda naj bo to zgolj opozorilo. Pri nakupu pa nikar ne pozabite računati na dodatne akumulatorje (če so eni že priloženi) ter večjo spominsko kartico - priložena je ponavadi mnogo premajhna.
Pa veselo fotografirajte.
Digitalni fotoaparati na testu (navedeni po abecedi in ne rezultatih, ki so jih dosegli na testu):
Brez zuma
Canon Digital Ixus i, Sony Cyber-Shot DSC-U50
Do štirikratni zum
Canon Powershot A80, Casio QV-R40, Epson PhotoPC L-400, Fujifilm FinePix F700, Kodak EasyShare CX6230, Kodak EasyShare DX4530, Kyocera Finecam S5R, Konica Digital Revio KD-420Z, Kyocera Finecam SL300R, Minolta Dimage X20, Nikon Coolpix 3700, Olympus Camedia 5060 widezoom, Olympus Camedia 5000 Zoom, Pentax Optio 33WR, Ricoh Caplio G4 wide, Sanyo Xacti VPC-J2EX
Več kot petkratni zum
Fujifilm FinePix S3000, Fujifilm FinePix S5000, Fujifilm FinePix S7000, Hewlett-Packard Photosmart 945, Kodak EasyShare DX 6490 Zoom, Minolta Dimage A1, Minolta Dimage Z1, Sony Cyber-Shot DSC-F828, Toshiba PDR-M700
Zrcalnorefleksni fotoaparati
Canon EOS 300D + 18-55 mm EF-S, Olympus E1 + Zuiko Digital 14-54mm, Pentax *ist D SMC-FA 18-35 mm, Sigma SD10+Sigma AF 20-40 mm EX DG
Rezultati testa in članek v celoti so objavljeni v reviji za potrošnike VIP 7-8/2004. Revijo, v kateri je objavljen test, lahko naročite na 01/ 474 06 00, ali pišite na: vip@zps-zveza.si. Več informacij o Zvezi potrošnikov Slovenije najdete na spletnem naslovu www.zps-zveza.si.
vir:www.SIOL
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
   |
      |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 102933 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.5371s ][ Queries: 34 (0.2397s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
