| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 46
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
Svetovni dan voda
Slovenija - bogata z vodami
Svetovni dan voda, ki je kot poseben dan zaznamovan od leta 1992, ko so se na Konferenci o okolju in razvoju Združenih narodov (UNCED) dogovorili, da se bo stanje voda v svetu spremljajo mednarodno in da bo ta skrb za vodo poudarjena s posebnim dnevom - 22. marcem.
V Evropski uniji so države članice dolžne ohranjati površinske in podzemne vode v dobrem stanju, vodne vire pa je dovoljeno izkoriščati le v taki meri, da je še zagotovljena njihova naravna obnova. To razmerje med količino načrpane vode in količino razpoložljive vode, ki ga prikazujemo z kazalnikom rabe vodnih virov, izračunava Evropska okoljska agencija, objavlja pa tudi Agencija RS za okolje (ARSO).
Med državami članicami EU je Slovenija po razmerju med načrpano in razpoložljivo količino vode, torej po kazalniku rabe vodnih virov, ta znaša 2,50, v precej boljšem položaju kot preostale države, ki so se prav tako vključile v EU leta 2004. Povprečje teh desetih držav je 12,10. Med ostalimi državami članicami najbolje ohranjajo vodne vire države severne Evrope; te imajo kazalnik 0,88. Države srednje Evrope imajo kazalnik rabe vodnih virov 11,80, države južne Evrope pa predvsem na račun namakanja kmetijskih površin 23,50.
Smotrna raba pitne vode
Po podatkih Evropske okoljske agencije se raba vodnih virov v Sloveniji od leta 1997 do 2002 malo spreminja: kazalec za to obdobje ima vrednosti med 2,45 in 2,50. Vendar pa je pomembno tudi, za kakšne namene vodo uporabimo, predvsem pitno, saj se stroški za pripravo te vode povečuje.
Količina vode, načrpane v javnem vodovodu za preskrbo prebivalstva, se konstantno zmanjšuje, in sicer z 262 milijonov m3 leta 1990 na 210 milijonov m3 v letu 2000 in 163 milijonov m3 v letu 2004. Pri tem ostaja v vsem obdobju delež načrpane vode iz podzemnih virov nespremenjeno, 97-odstoten. Vendar pa delež pitne vode, ki je ne uporabijo gospodinjstva, upada: v letu 1990 je znašal 30 %, v letu 2000 samo še 20 % in v letu 2004 tudi približno toliko (21 %).
Zaščita voda pred onesnaževanjem
Za ohranjanje vodnih virov v dobrem stanju je pomembno tudi prečiščevanje uporabljene vode pred izpustom in eventualno ponovno rabo.
Delež prečiščene odpadne vode v javnih kanalizacijskih sistemih je v letu 1990 predstavljal samo 36 %, v letu 2000 dobrih 71 %, v letu 2004 pa 74 %.
Industrija s svojimi odpadnimi vodami vedno manj obremenjuje javno kanalizacijo; v letu 1990 je odvedla v javno kanalizacijo 8 % svoje odpadne vode, v letu 2000 4 % in v letu 2004 približno 2 %. V celotni količini odpadne vode v javni kanalizaciji pa je industrija prispevala v letu 1990 približno 55 %, v letu 2000 30 % in v letu 2004 le 16 %. Vendar pa so industrijska podjetja v letu 2004 od celotne količine odpadne vode, ki so jo odvedla v vodotoke, 4 % predhodno prečistila v industrijskih čistilnih napravah.
RABA VODNIH VIROV
Vir: Banka hidroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2002; Statistični urad Republike Slovenije, 2003; Zbirka vodna povračila, takse in koncesije, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003
Cilj: Nacionalni program varstva okolja navaja obilje voda kot eno največjih primerjalnih prednosti Slovenije in odločilni dejavnik za trajnostni razvoj, s katerim moramo optimalno gospodariti. Tudi eden od ciljev Vodne direktive 2000/60/ES je priporočati tolikšno porabo vode, da dolgoročno ščiti razpoložljive vodne vire in zagotavlja njihovo dobro stanje. Šesti okoljski akcijski program EU (2001–2010) je osredotočen na manjšo porabo surovin pri proizvodnji oz. zagotavljanje dobrin in storitev. Ker med surovine prištevamo tudi vodo, je treba spodbujati učinkovitejšo rabo vode po načelu, da mora izdatnost prenesti porabo. Za dosego tega cilja moramo te ukrepe v vseh vejah gospodarstva izvajati tako na nacionalni kot tudi na regionalni in lokalni ravni. Po Okvirni vodni direktivi mora biti za učinkovito rabo vode upoštevana ekonomska analiza rabe vode na nivoju povodij. Prav tako morajo države članice upoštevati načelo povračila stroškov javnim službam, ki delujejo na področju voda, ter stroškov varstva okolja in vodnih virov.
Tabela 20-1: Raba vodnih virov po sektorjih glede na razpoložljivo količino v Sloveniji
1997 1998 1999 2000 2001 2002
raba vodnih virov (%)
skupaj % 2.46 2.47 2.45 2.50 2.47 2.46
energetika % 1.72 1.73 1.70 1.75 1.75 1.75
industrija % 0.43 0.43 0.43 0.43 0.38 0.39
javna vodooskrba % 0.30 0.30 0.30 0.31 0.31 0.31
kmetijstvo % 0.01 0.02 0.03 0.02 0.03 0.02
Podatki in viri:
Podatki za Slovenijo
Dolgoletna povprečna količina razpoložljive vode (Q; v m3/s) v Sloveniji v obdobju 1961–2000 je 32 147 mio m3 na leto. Določena je kot srednja vrednost letnih količin Q = O + I , pri čemer je:
- O (odtok) je povprečna letna količina vode, ki odteče iz države
- I (izguba) je povprečna letna količina vode, ki v letnem ciklu ne odteče iz države, ali se ne vrne v vodni krog na mesto odvzema in v odtoku O ni upoštevana
Tako določena povprečna letna količina razpoložljive vode (Q) je zaradi zanemarljivih izgub primerljiva z razpoložljivo količino vode, ki jo določimo po bilančni metodi (Q = P (padavine) – E (evapotranspiracija) + D (dotok v državo)).
Podatki o dolgoletni povprečni količini razpoložljive vode izhajajo iz državnega monitoringa za meritve, opazovanje in določanje temeljnih hidroloških parametrov (Agencija Republike Slovenije za okolje). Podatki o vodostajih se spremljajo kontinuirano (urne, dnevne vrednosti) in omogočajo določanje urnih in dnevnih pretokov. Hidrometrične meritve v profilih se izvajajo v skladu z mednarodnimi standardi praviloma 6-krat na leto; spremljajo se temeljni hidrološki parametri (količina vode, njena prostorska in časovna razporeditev), vodni režim, opozarja se pred nevarnostjo izjemnih hidroloških pojavov itd. V skladu z mednarodnimi hidrološkimi standardi (WMO) in konkretnimi razmerami pokrivajo vodomerne postaje okoli 18.000 km2 ozemlja države. V povprečju pokriva ena vodomerna postaja okoli 120 km2 ozemlja. Zbiranje in urejanje podatkov za državo zahteva ocene za območja, ki jih vodomerne postaje ne zajamejo (približno 1800 km2 oz. 10 % ozemlja Slovenije).
Ocenjujemo, da podatki o pretokih lahko odstopajo od dejanskih vrednosti za +/–5 %. Slabost ocene podatka o povprečni letni količini razpoložljive vode za državo kot celoto izhaja tudi iz tega, da vodomerne postaje ne zajemajo vsega ozemlja in da zato za del ozemlja količino le ocenimo.
Kakovost ocenjenega podatka za ozemlje brez vodomerne postaje ni znana. Podatki o pretokih na vodomernih postajah niso primerjani in usklajeni z meteorološkimi podatki o padavinah in evapotranspiraciji. Podatki o pretokih se hranijo v Banki hidroloških podatkov (BHP) na Agenciji RS za okolje kot srednji dnevni pretoki v kubičnih metrih na sekundo (m3/s).
Podatki o uporabi vode izhajajo iz dveh virov: iz statističnih evidenc o porabi vode za namakanje v Sloveniji (Statistični urad Republike Slovenije) in iz zbirke Vodna povračila, takse in koncesije (Agencija Republike Slovenije za okolje). Podatki iz statističnih evidenc so bili zaradi spremenjenega načina vrednotenja nekoliko popravljeni. Zbirka Vodna povračila, takse in koncesije nastaja na podlagi priglasitev osnov za izračun vodnih povračil na podlagi Zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02) in Uredbe o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. 41/95, 84/97, 124/00, 110/01). Zavezanci so komunalna podjetja za oskrbo z vodo, industrijski objekti in naprave. Podatki v zbirki se nanašajo na leta 1997 do 2002. Nova Uredba o vodnih povračilih (Ur. l. RS, št. S 100/02) zavezuje k priglasitvi tudi nekatere druge uporabnike vode.
Podatki za Evropo
Evropske države, za katere so podatki dosegljivi, so uvrščene v naslednje regije:
- srednja Evropa: Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Združeno kraljestvo (le Anglija in Wales)
- severna Evropa: Finska, Islandija, Norveška, Švedska
- južna Evropa: Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija
- nove članice: češka, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija
Podatki o količinah uporabljene vode po posameznih sektorjih po posameznih državah v zadnjem letu, za katero so podatki na voljo, so sešteti in primerjani s skupno količino uporabljene vode v Evropi.
Vir podatkov je Water Exploitation, Indicator fact sheet. European Environment Agency, 2002.
Izvorni podatki, ki so bili uporabljeni v podatkovnem listu kazalca, so povzeti po Eurostatovi zbirki New Cronos Database (Eurostat-OECD JQ 2000), iz Podatkovnega skladišča EEA (stanje na dan 26. 7. 2002) in OECD Environmental Data Compendium, 1999. Zbrani so bili s pomočjo vprašalnikov t. i. Joint Questionnaires (JQ 2000), ki jih Eurostat in OECD posredujeta državnim statističnim uradom vsaki dve leti.
Vir: Statistični urad Slovenije; http://www.stat.si/; ARSO; http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 102184 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.8578s ][ Queries: 36 (0.4502s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
