Pero Piše

Ljubezen in odnosi - Odkrivanje ljubezni
Bassman - Sre 09 Jun, 2004 11:41
Naslov sporočila: Odkrivanje ljubezni
Kako ste začeli odkrivati ljubezen, če ste jo sploh že odkrili?
palèica - Pet 11 Jun, 2004 08:24
Naslov sporočila:
To je pa že toooooooooooooooooooooooooook časa nazaj .....po moje sem bla še v pleničkah ....
EAGLE-1 - Pet 11 Jun, 2004 08:30
Naslov sporočila:
Verjetno prvinsko ljubezen začuti človek že kot otrok pri rojstvu...ko se ga dotakne mamina koža. Celo življenje odkrivamo ljubezen, nekateri je nikoli ne začutijo.
Bassman - Pet 11 Jun, 2004 08:42
Naslov sporočila:
ok to je ljubezen do staršev, ampak tko ljubezen do nasprotnega spola, ko ti je nekdo všeč, na način, da jo hočeš poljubit.
Poklièunga - Pet 11 Jun, 2004 08:46
Naslov sporočila:
No jz sm pa ljubezen odriv pred ene 9 mesci in nč prej.

Ja,sej sm mel kako punco že prej,sam nism bil pa zaljubljen.Mislm,prov zaljubljen v pravem pomenu besede.Sm mislu,da sm,pa sm kasnej vidu,da sploh nism bil.

Kako?
Pogrešaš,si želiš,ko sta skp,se hočeš skoz dotikat,lupčkat,skoz bi bil rd skp...
Zavedu sm se tega,ko je 1X pr men prespala in sm se zbudu pred njo in sm jo gledu kako spi...kot pravjo...sm jo hotu kr pojest. (še dobr da nism nek psiho,pa bi to res naredu hehehe...iz ljubezni hehe)
hipi - Pet 11 Jun, 2004 11:56
Naslov sporočila:
zaljubljen sem bil prvic v osnovni...tm od ksnga 5ga razreda naprej in to fuuuuull, tist k skoz sanjaris kaj bi delal, pa k ne mors povedat normalnga stavka pomežik
Shajtana - Sre 23 Jun, 2004 07:57
Naslov sporočila:
Vsaka ljubezen je drugacna se pravi jo vsakic sproti odkrijemo..
mity - Sre 23 Jun, 2004 08:18
Naslov sporočila:
Jap, vsaka drugacna..ampak simptomi pa podobni...jest bil prvic zaljubljen tam nekje v vrtcu Smile..pol pa skoz po mal....ja, je full lepo..ampak se cedalje tezje zaljubljam Sad...breme izkusenj zavira moje naravne danosti..jeb¤¤¤¤!
Shajtana - Sre 23 Jun, 2004 08:23
Naslov sporočila:
Ma jaz pa ne wem ce sm bla v vrtcu glih zaljubljena..sam se pa spomnim da sm mela enga fanta. Embarassed Cool Laughing
Tko da me je res usekal je blo pa v osnovni soli tm v enem 4. razredu..oh ti moj bog.. Embarassed Laughing
Jaz se tud ne zaljubim hitr ampak k pa se je pa vsa zdrava pamet sla nekam po svoje. :shock:
mity - Sre 23 Jun, 2004 08:37
Naslov sporočila:
hehe...jest sm hodu na ure pravljic pa sva se tm z eno Sabino za roko drzala..hudooo Smile

amm..ja sej to je "ta prava" zaljubljenost...ko ti pamet odpove...
Shajtana - Sre 23 Jun, 2004 08:50
Naslov sporočila:
Kako romanticno..na uri pravljic. pomežik

Jaz se pa sploh ne spomnim kako je blo temu fantku ime..men se zdi da Matic. pomežik

Ja sj nc ne recem je ta prava..sam to je zaljubljenost ki ze skor ni zdrava pomežik pa sploh je lohk kljub vsemu temu se dalec od Ljubezni.
mity - Sre 23 Jun, 2004 08:52
Naslov sporočila:
Zaljubljenost in Ljubezen...dva povsen razlicna pojma in zadeve..vsaj meni...imata pa skupno osnovo ja Smile
Shajtana - Sre 23 Jun, 2004 08:56
Naslov sporočila:
No ja sj..samo tle v naslovu teme je odkrivanje Ljubezni..tko da ne wem zdj. Mislm da Ljubezni se nism odkrila..vsaj na nek nacin ne.
Bassman - Sre 23 Jun, 2004 09:08
Naslov sporočila:
Odkrivanje tiste prave Ljubezni, ne samo ljubezni
-Naya- - Sre 23 Jun, 2004 15:39
Naslov sporočila:
Admin, potem sprašuješ napačne ljudi, ker smo skoraj vsi samski tu gor, torej še nimamo pravih ljubezni pomežik
Anonymous - Sre 23 Jun, 2004 23:22
Naslov sporočila:
Hmm..pa prava ljubezen sploh obstaja..a ni to sam v pravljicah. (Uf, preveč tem o ljubezni sem zdele prebrala..ponavadi jih preskočim.)
V zvezi s temo pa pol jst tud ne morem odgovort.
Anonymous - Pon 28 Jun, 2004 20:57
Naslov sporočila:
Ja ljudje če bote tkole razmišlal, pol je ne bote nikol odkril.
Pravo ljubezen lahko odkrijete v vsaki vezi posebej in na svoj način, le da se kasneje izkaže, da obstaja še nekaj več ob nekom drugem. Globje, trdnejše, še lepše. Stvar je samo v tem, kako sprejemaš radosti, ki nam jih življenje ponuja.

Jaz sem že trikrat verjela, da sem odkrila pravo ljubezen, pa se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. AMPAK! Vsakič, ko sem to verjela sem preživela čudovite trenutke, ker sem jih doživljala z globjimi čustvi ker sem verjela v ljubezen in mi ni žal, da sem verjela.
palèica - Tor 29 Jun, 2004 07:15
Naslov sporočila:
Jagoda, sej nočem težit.....ampak a pol verjameš, da glede na tvojo ljubezen v temu trenutku, obstaja še večja ????
Poklièunga - Tor 29 Jun, 2004 08:17
Naslov sporočila:
V bistvu bi skor neki tazga lahko napisu kot Jagoda.
Samo se ne strinjam čist z napisanim.

Ko si zaljubljen je to to,je partner idealn in oh in sploh.Potem gresta narazen in je prasc... pa spoznaš drugega,ki je spet oh in sploh in seveda,ker je prejšnji izpadu prasc je ta itaq full bolši (kar sploh ni nujno,samo tebi se tako zdi,ker je bivši prasc),pa greš pol še s tem narazn in spet ko ga preboliš spoznaš novega,ki je spet ŠE BOLJŠI ( ? ) ,kar spet ni nujno,ker se tebi tako zdi samo zato,ker sta oba prejšna prasca.

čist tko je to ja.
Kokrat sm že slipu od sestre : "Ne,on pa ni tak,on je čist drugačn!",pol na konc je pa vedno rekla,da sva mela z mami oba prov...

To je tko ne...ljubezenska slepost...
Shajtana - Tor 29 Jun, 2004 08:30
Naslov sporočila:
Ja sam Poklicunga tle gre v bistvu s5 za zaljubljenost in ne za Ljubezen kao pravo in oh in sploh.
Poklièunga - Tor 29 Jun, 2004 09:06
Naslov sporočila:
V bistvu je res ja,ampak jz sm samo mal razčlenil in obrazložil Jagodin post.

Jah sej pravo ljubezen naj bi pa vsak doživel samo 1X,ker itaq,če je prava potem je forever in potem noben od nas ne more kle sploh pisat,ker noben od nas še ni umru...če je tako,lahko to samo mrtvi povejo kaj in kako...aja sej res,uni ne morjo,ker so mrtvi.

Jah kdo pa pol loh,razn tisti,ki so že bli zaljubljeno forever? Med nami takega ni!
Shajtana - Tor 29 Jun, 2004 09:07
Naslov sporočila:
Ja sj se strinjam. Filozofija do konca pac. pomežik
sapramish - Tor 29 Jun, 2004 13:40
Naslov sporočila:
prava ljubezen... a je to to ko nekoga prebolevas leta in se vedno ne mores slisat kritike na njegov racun?pac iz ust koga drugega... sam ga pa lahko v nulo skritiziras? jah prava ljubezen... ko manjka le se otrok? za popolno zivljenje... kaj vem... bli tam, vidli to, zdej pa zivimo veselo naprej in uporabljamo kondome Twisted Evil
Poklièunga - Tor 29 Jun, 2004 14:44
Naslov sporočila:
Hmmmmmmmmm....
Kaj pol praviš sapramiš,da si že spoznala svojo ljubezen življenja,tisto pravo ljubezen?
In kaj pol zdle,ko koga spoznaš je pač zato,da nisi glih sama ni da potešiš svoje mesene potrebe...seveda s kondomom.

To čist tko informativno pač in če si,lahko poveš zakaj sta pol šla narazen,če je bil res tista prava ljubezen?!
sapramish - Tor 29 Jun, 2004 18:30
Naslov sporočila:
nism rekla da sm spoznala pravga... pac potencialnega pravega... seveda se naprej izpadam sentimentalna trapa, ker tako pac je zivljenje... zakaj sva sla narazen?ker je on kreten, ki ne ve kaj je ljubezen in ker sva si sla blazno na jetra Neutral vem kako naj bi zgledala prava ljubezen... spoznala ga pa najbrz se nisem nasmeh tko d navali narode širok smeh ko koga spoznam, je pa pac spoznavanje... ce kej hodite po ljubljani, ste najbrz opazili da je tle samo skakanje cez plot(da ne recem kaj drugega Twisted Evil ), tko da se mi ne zdi smiselno met neke zveze, ker je tko obsojena na prodad. Na zalost Sad ceprov upanje umira zadnje pravijo
Anonymous - Tor 29 Jun, 2004 20:37
Naslov sporočila:
palčica Napisal/a:
Jagoda, sej nočem težit.....ampak a pol verjameš, da glede na tvojo ljubezen v temu trenutku, obstaja še večja ????


Palči, če bi dobro prebrala, kar sem napisala, bi razumela mal drugač.
Nisem napisala, da je bla vsekič večja ljubezen, ampak da sem v vsaki vezi določeno obdobje verjela, da je to tisto pravo in sem zaradi takega prepričanja doživela trenutke toliko lepše, ker sem se prepustila toku ljubezni.
Saj nikoli človek ne more vedet, da je to , kar tisti trenutek ima, prava ljubezen. Konec koncev so ljudje, ki postanejo napr. udovci pri petdesetih, pa kasneje spoznajo osebo, s katero doživijo ljubezen svojega življenja, čeprav so bli prej prepričani, da so imeli ob sebi pravo ljubezen kakih trideset let- zakonskega partnerja, ki ga ni več.
Anonymous - Tor 29 Jun, 2004 20:43
Naslov sporočila:
Poznam pa gospo, ki je stara 80 let in mi vsakič pove , kako dobrega moža je imela. Pokojen je že kar nekaj let, pa še vedno, ko mi začne pripovedovat o njem, imam občutek, kot bi poslušala zaljubljeno najstnico. Predvsem pa spoštujem njeno spoštovanje do pokojnega moža. Pa to, ko nikoli ne reče, da je bila na žalah, ampak reče: "veste sem bila pri možu, je bilo tako vroče".
To je definitivno prava ljubezen.
palèica - Sre 30 Jun, 2004 06:35
Naslov sporočila:
Ne, to ni prava ljubezen. Vsaj zame ne. In kaj pol če skoz visi na Žalah? Ga je zarad tega pol ljubila? Dej nehi....dejstvo je, da so včas drgač gledal na te stvari. Bi te pa sam spomnila na eno: takrat so bili naučeni tako reagirati. Da spoštujejo in ljubijo ne glede na to, kaj se zgodi.
Mogoče to v njenem primeru ni tko, ampak v večini pa je.

Pa še enkrat te prašam ...kako veš da je to, kar imeš sedaj največ, kar imaš? Itaq vem, da tega ne moreš vedeti, ampak vztrajaš .....
Poklièunga - Sre 30 Jun, 2004 07:44
Naslov sporočila:
sapramish Napisal/a:
ce kej hodite po ljubljani, ste najbrz opazili da je tle samo skakanje cez plot(da ne recem kaj drugega Twisted Evil ), tko da se mi ne zdi smiselno met neke zveze, ker je tko obsojena na prodad. Na zalost Sad ceprov upanje umira zadnje pravijo


No jz ti lahko mirne duše povem,da v lifu nism še nobene deklce prevaru. Sej vem,da sm skor edini,samo to sem pač jaz. Mislm...kogar koli ali kero koli vprašam če je že prevaral/a kdaj, se vsi samo zasmejijo,kar seveda pomeni JA!
Sej vem,ne delujem tako,samo sem tak.Vse kolegice in znanke pravjo,da delujem totalno neresen in tak,da bi takoj prevaru,samo NE,to sploh ni res. Ja,se full rad zaj¤¤¤¤¤¤ in večino cajta sem nasmejan in v zaj¤¤¤¤¤¤,samo če je pa zadeva resna je pa resna. Varanje je zame največje nespoštovanje partnerja. No ja,tako trenutno razmišljam,samo se trudim to spremenit,da ne bom izjema,ampak da bom tak kot je povprečje,ker ne želim izstopati...zaenkrat mi gre slabo v tem namenu. Confused

No sapramish...če pa verjameš že v naprej v propad dotične zveze,pol pa res brez veze,da se v karkoli drugega kot avanturo sploh spuščaš.Nima smisla.

No sej...če si približno 175/55,75b ali c ter seveda lušna v faco,potem povej! Twisted Evil
Anonymous - Sre 30 Jun, 2004 19:53
Naslov sporočila:
palčica Napisal/a:

Pa še enkrat te prašam ...kako veš da je to, kar imeš sedaj največ, kar imaš? Itaq vem, da tega ne moreš vedeti, ampak vztrajaš .....



Pa dobr, pa kaj te tok muč???????
To kar mam zdaj, me maksimalno osrečuje in to mi je dovolj. Kaj pa pride v prihodnosti pa nihče ne ve. Na koncu, če vse skup potegnem, sem prišla do tega, da prava ljubezen sploh ne obstaja. če v to verjameš se ti jaz ne pridružujem.
Pa to kar imam zdaj, ne morem vedet, ali je največ, kar imam, tkokot tud ti ne veš. Ampak tko kot smo se pogovarjal in si rekla za tiste, ki sexajo z enim in edinim partnerjem in jim je to nekaj najboljšega, kar lahko doživijo, ker to pač poznajo. Ravno tko je v ljubezni. Ko nekoga ljubiš in ti on ljubezen vrača je to prava ljubezen in bog daj da le traja vsaj celo življenje. če pa se konča, kjubezni pač ni več.
EAGLE-1 - Sre 30 Jun, 2004 21:36
Naslov sporočila:
jagoda Napisal/a:
Poznam pa gospo, ki je stara 80 let in mi vsakič pove , kako dobrega moža je imela. Pokojen je že kar nekaj let, pa še vedno, ko mi začne pripovedovat o njem, imam občutek, kot bi poslušala zaljubljeno najstnico. Predvsem pa spoštujem njeno spoštovanje do pokojnega moža. Pa to, ko nikoli ne reče, da je bila na žalah, ampak reče: "veste sem bila pri možu, je bilo tako vroče".
To je definitivno prava ljubezen.

Evo, tole je pa the big L! Ženska praktično zaključuje življenje in še vedno ljubi moža z vsem srcem, četudi ga ni več med živimi. Palčka ne razumem zakaj si nekoliko negativno odgovorila na ta primer iz prakse? Ne predstavljam si večje ljubezni kot pa takole, celo življenje z srcem in dušo....praviš da je bilo včasih drugače? Nič ni bilo drugače, ljudje smo se vedno ljubili in sovražili...in to bo večno. Edinole družbene norme so bile nekoliko drugačne...veliko boljše če mene vprašaš. Zakon se je jemal kot nekaj ''svetega'',ne pa danes ko je človek moderen šele ko skače čez plot, ne spoštuje soprogo in jemlje poroko kot nek kičasti dodatek. Včasih so vedeli ''zakaj se gre'', danes pa gre vse k hudiču.

Seveda, časi se spreminjajo in mi z njimi, pa vendar bi si upal trditi da TRDNA, CELOSTNA, KOMPAKTNA in predvsem LJUBEčA družina še nikoli ni bila tako nizko cenjena kot danes. In zapomnite si....družina je BISTVENA celica družbe, katera je bistvena za vse elemente, od človeka kot individuma, kot socialno bitje ki sprejema sebe in druge na svoji poti skozi življenje.

Grega

ps. Evo, kaj nam je prinesla divja liberalizacija družbe in turbo kapitalizem. Hvala lepa!
Poklièunga - čet 01 Jul, 2004 08:16
Naslov sporočila:
No ja,sej v nekih točkah se kr strinjam z napisanim,samo to,da družina ni cenjena pa sploh ni res.
Kokr jz poznam ljudi okol 30 leta si skor vsi (če je še nimajo) želijo svojo družino. Sam res.
Kje je problem?
Problem nastane pri finančni oz. materialni preskrbljenosti!
Ko sem se jaz rodil ni bilo problem dobit stanovanja,so jih naši starši komot dobil in plačeval pol tisto simbolično (če se lahko tako izrazim) najemnino državi.Kaj pa sedaj? Zdj rabš pa miljone,da si loh privoščiš stanovanje,potem je priporočljivo seveda imeti še avto...bla bla bla...
Sej veste kako to gre a ne?!

V glavnem,ni problem v tem,da ljudje tega ne cenijo ali da si tega ne želijo,ampak da si enostavno ne morejo privoščiti družine! Še sebe komi preživijo,kako naj potem še otroka?
sapramish - čet 01 Jul, 2004 11:12
Naslov sporočila:
no sej to je najvecji problem.... kje dobit denar za otroka... to stane ful kesa... pa solidnega partnerja.... mogoce je kje se kdo nepokvarjen... sam kaj vem kaj se bo zdej v tem svetu dogajal
mity - čet 01 Jul, 2004 13:11
Naslov sporočila:
emmm..Grega,Bravo!.....dodal bi le se, da se nikol ni bilo tako tezk in zahtevno tako druzino ustvarit...zal.....je pa zato toliko vredna, ce ti uspe....
Anonymous - čet 01 Jul, 2004 22:15
Naslov sporočila:
Ja Gega hvala, ker si me vsaj ti dojel, ker sem že skor obupala.
Kar se pa tiče tistega s financami, pa je velikokrat izgovor. če ljubiš partnerja, si skupaj želita ustvariti družino, bosta to tud naredila, ker bosta moč za doseg cilja dosegla z ljubeznijo, ki ju povezuje. Je težje, kot je bilo in to precej, ampak se da če se hoče. Mogoče si res ne moreš privoščit 6 otrok, ampak roko na srce, tok jih tud mela nebi.
Pa še nekaj je; zakaj je ljubezen izgubila tolikšno vrednost? Ker se v celoti preveč ceni skozi sex, kar je premalo za uspešno vezo. Seveda mora štimat, ampak vse preveč pozabljamo na druge vrednote, ki vezo dejansko utrjujejo.
Skakanje čez plod? To je pa res najlažje, kar lahko človek naredi; ni se mu treba ukvarjat z utejeno lokomotivo, ta nova tko ne ve kaj zmoreš in si zanjo itak v vseh pogledih car. Le zakaj bi se človek mal potrudu, če mu tega resnično ni treba.
No to je blo mal cinično, ampak je živa resnica in zaradi tega ljubezen izgublja svojo vrednost in to me marsikdaj žalosti.
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB