Zgodbe in Poezija - 5 minut tišine Anonymous - Tor 14 Sep, 2004 17:28 Naslov sporočila: 5 minut tišine
Sonce se je ravnokar začelo spuščati za bližnji hrib, ko je naša bojna druščina prispela do starodavnih razvalin, ki so se razprostirale od leve proti desni in naprej do koder je seglo oko. Ker ni imelo več smisla nadaljevati pot, smo se odločili da postavimo tabor in prenočimo pri razvalinah.
Medtem, ko so ostali postavljali tabor, sem sam razvezal popotno malho in iz nje pričel, s slino ki mi je tekla po bradi in nekontrolirano kapljala na tla, zlagati vse dobrote ki smo jih dobili pri dobrih ljudeh v zahvalo ker smo jim požgali vas in obglavili vaškega glavarja. Pogled se mi je ustavil na hlebcu kozjega sira in štruci belega kruha, ki so ga zamesile gole mlinarjeve hčere s svojimi nežnimi rokami. Že sem stegoval svoje prste proti tem dobrotam, ko sem začutil krepak stisk na ramenu. Izvlekel sem svoj meč in se zasukal okoli svoje osi trdno prepričan, da bo, kdorkoli me je že stisnil za ramo, obležal mrtev v lastni mlaki krvi z razsutim drobovjem naokoli. Sredi manevra pa sem s kančkom očesa zaznal postavo ki je samo nemo in bedasto zijala vame. Povesil sem meč in ga pospravil nazaj v nožnico, pred menoj je stal 2.15m visok in 200 kg težak napol gol orjak iz plemena širokočelnih barbarov. Bil je v moji druščini in slišal je na ime Garbo. Prišel mi je povedat da je tabor postavljen ter da naj pridem bližje k tabornemu ognju. Tam so že sedeli ostali člani naše nepremagljive druščine, prva je bila Shaela, prečudovita bledokoža krepostna vilinka, ki je bila mojster v streljanju z lokom, poleg nje je sedel Arxtus, vsemogoči mag, ki pa je žal imel slab dan in so ga izključili iz združenja vsemogočih magov ker je po nesreči spremenil svojega mentorja v pečenega vola katerega so kasneje postregli skupaj z vinom na vaški veselici. V senci nedaleč od ognja pa je sedela postopaška zmikavtka Kira, in vešče brusila ob kamen svoj kratki meč. Z Garbom sva sedla. Sedeli smo brez besed, dokler Kira ni vsatla in rekla, da gre malo povohljat naokoli. Neslišno je odkorakala v temno noč.
Proti jutru, me je iz sladkega krepostnega in lepotnega sna, nežno zbudila Kira. Prav bebavo sem jo gledal in iz oči s svojim bodalom, ki sem ga podedoval od očetovega očeta očeta, bezal zaspančke, ko mi je razlagala kako je ne daleč stran od nas vhod v nekakšne katakombe. Vstal sem in si oprtal vso svojo opravo, vključno s popotno malho iz katere je tako lepo dišalo po kozjem siru. Zbudila sva tudi ostale in že čez nekaj trenutkov smo bili pripravljeni na ekspedicijo v večno temo katakomb.
Celo pot do katakomb smo se spopadali z roji mesarskih muh, ki so nas vsiljivo napadale. Šele po tem, ko je bil zadnji roj pobit in zmasakriran, smo ugotovili da je vzrok za napad verjetno hlebec kozjega sira.
Stali smo pred vhodom v katakombe.
Napravili smo si baklje in jih pomočili v Garbove ocvirke, ki mu jih je pripravila mati za na pot. Anonymous - Tor 14 Sep, 2004 17:29 Naslov sporočila:
V gosjem redu smo premagovali nešteto zavitih stopnic, ki so se spuščale nižje in nižje...
Kar naenkrat pa se je zaslišalo huronsko preklinjanje, močan tresk in že je naš neustrašni barbar prifrčal v velikem loku mimo mene, treščil štiri stopnice naprej na tla in se odkotalil stokajoč v temo. V teku smo odhiteli za njim, ter ga čez nekaj minut našli kako se drži za svoje močno lice na kateremu so se poznali odtisi manjše dlani. Našega vrlega neustrašnega velikana je Shaela tako močno oklofutala da je dobesedno frčal po zraku. Ko se je pobiral s tal, se je Arxtus samo hinavsko muzal in režal. On je bil tisti, ki je našo krepostno vilinko v temi zagrabil za rit in ne Garbo, kot je mislila Shaela.
Že je Garbo pograbil svojo dvojno borbeno sekiro in se ravno pripravil da skoči pred Arxtusa, ter ga seseklja v polpete, ko se zasliši predirljiv krik in nad nas se usuje horda malih dlakastih bradavičastih do zob oboroženih mišjeglavcev. Takoj se je vnel srdit boj, iskre so se kresale, padala so psovke ravno tako kot glave, kriki umirajočih so se mešali s prelepimi mavričnimi a smrtonosnimi barvami čarovnij, ki jih je nekje iz ozadja čaral Arxtus in jih neusmiljeno metal na nasprotnika ki je znova in znova jurišal v nepreglednih valih. Bilo jih je preveč, vdali smo se v usodo položili orožje ter se s svojo obleko pokrili čez glavo. Anonymous - Tor 14 Sep, 2004 17:30 Naslov sporočila:
čakali smo v tišini, kaj se bo zgodilo. Postalo je tiho, prav previdno sem pokukal izpod obleke in ravno ujel še zadnjega mišjeglavca kako ves skrušen odhaja v temo. Oddahnili smo si, in preiskali okolico. Našli smo knjigo v kateri je pisalo sledeče. » Ako te napade trop ali horda mišjeglavcev, brž pokrij si oči, saj če ti ne vidiš njih, potem tudi oni mislijo da ne vidijo tebe in te puste pri miru.«
Brž sem si zapisal v svoj dnevnik opomnik, za vsak slučaj, če slučajno ponovno naletimo na mišjeglavce.
Ponovno smo prižgali bakle in se odpravili naprej. Ravno ko sem hotel zopet povohati kozji sir, je pred mene skočil ogromen dlakast klop, izvlekel sem svoje bridko rezilo, popil magični napoj za moč....in ravno v trenutku ko sem bil tik pred tem, da beštijo prepolovim...sem nekje v daljavi zaslišal najedajoč zvok ki mi je paral ušesa.....
Odprl sem oči, ugasnil budilko in pogledal na uro. Bila je 7 zjutraj.
Pretegnil sem se, vzdihnil, se nasmehnil in si rekel, danes bo lep dan! ankh - Tor 14 Sep, 2004 20:50 Naslov sporočila:
ankh, druid, branitelj narave, neuvrščeni true neutral, level 4, str 14, con 15, dex 14, int 16, wis 17, cha 15, vešč palice, handžarja in zdravljenja ran, bi se rad priključil tvoji druščini, cenjeni darksteel - the dream master. Poklièunga - Sre 15 Sep, 2004 13:02 Naslov sporočila:
Mene pa zanima,kaj je Dark Steel?!
Je Dwarf,mogoče Elf,ali kaka druga rasa?
Jaz bi sicer stavil na Dwarfa,samo pustimo malenkosti. Mogoče je malo motilo dejstvo,da je izvlekel meč in ne sekiro,samo vseeno. Mogoče je pa le Necromancer in seveda obvlada vsa bodala,sekala in vse ostalo.
Seveda pa druščina ni popolna brez svetlega Paladina,ki prisega in sledi načelom in zapovedim Zakaruma,regije svetlobe.Ščitijo me avre moči,ki nemalokrat obkrožajo tudi moje sobojevnike in tako smo skupaj še močnejši.
Glede na to,da imam nekaj več izkušenj,kot pred kratkim pridruženi Druid,mu seveda ponudim del mojih XP pointsov,ki jih imam na zalogi,saj jih šparam za svoj 17 level,ko bom lahko nabildal avro po imenu Thorns. Samo glede na to,da je do taj še dolga pot,lahko nekaj XPjov žrtvujem za dobro celotne druščine in kolega Druida Ankha.
Sem pa:
Paladin Pokličunga, level 11, str 36, con 27, dex 30, int 33, wis 33, cha 37.
Imam pa še našparanih 20.834 XP pointsov,od katerih lahko podarim 2500 nekomu,ki jih potrebuje in glede na to,da je Ankh šele lvl. 4 jih podarjam njemu.
Slika Necromancerja Dark Steela:
Slika Druida Ankha:
Slika Paladina Pokličunga:
Pojdimo skupaj novim sagam naproti... Anonymous - Sre 15 Sep, 2004 21:52 Naslov sporočila:
Dobrodošla moja nova kompanjona....
