Poezija - Ne moreš mi ubežati Anonymous - čet 20 Nov, 2003 17:29 Naslov sporočila: Ne moreš mi ubežati
No pa da še jaz dodam enomojo malenkost izpred...... ulala let... Že dolgo nisem nič novega pisala...
NE MOREŠ MI UBEŽATI
Ko se vrnem z dela si vsa sladka in nasmejana,
čakaš me s kosilom in načrtuješ kaj boš počela čez dan.
Potem ti pogled zasanjano zdrsne mimo mene,
skozi okno, v nebo in že si pri njem.
Takrat dvignem krožnik in ga vržem proti tebi.
Razleti se na tvoji glavi in iz rane ti pricurlja kri.
Jaz pa blaznim, ker imam pred seboj tvoj nežni pogled. . .
čeprav bežiš in si nora od strahu,
vidim le tisto smehljajočo podobo,
srečno in zadovoljeno od tvojega ljubimca
in ne moreš mi ubežati. Anonymous - čet 20 Nov, 2003 17:29 Naslov sporočila:
IZGUBLJENO
Počasi je dvignil glavo
oči so se zaiskrile,
ko se je z njimi dotaknil mojega pogleda.
Ustnice so se počasi ukrivile v hinavski nasmeh.
Gromko se je zasmejal.
In takrat sem vedela da je vse izgubljeno. Anonymous - Pon 24 Nov, 2003 15:46 Naslov sporočila: ZLO
Grem po ulici in jo zagledam.
Bežno jo pogledam in v spominu mi ostane njen obraz.
Izraz njenih oči.
Tiste lepe, sinje modre oči.
Kot bi gledal v nebo.
A za njimi se skriva neko zlo. Anonymous - Pon 24 Nov, 2003 15:49 Naslov sporočila: NE DRZNI SI...
Ne drzni si stopiti do mene,
Mi ponuditi svojo ljubezen.
Postala bom hladna kot led.
Bodi tam nekje daleč,
skrivaj pogleduj proti meni
In ljubila te bom večno. Anonymous - Pon 24 Nov, 2003 15:49 Naslov sporočila: NI TE
Ni te tam kamor pridem.
Vsi mi govorijo, da si tam.
A, ko pridem te ni.
Nikoli te ni tam kamor pridem.
Ostani kjer si.
Ne odidi spet stran.
Ostani tam, kamor bom prišla. -Naya- - Pon 26 Jan, 2004 10:22 Naslov sporočila: UPANJE
Upanje je izginilo...
tisti zadnji košček si odtrgal iz srca,
iz duše,
in ga odvrgel proč.
Bil si pika na i
v množici izkušenj
in le delček si mi vzel,
a dovolj da me več ni,
dovolj da sem otopela.
Samo upanje si vzel… -Naya- - Pon 26 Jan, 2004 12:19 Naslov sporočila: Ljubezen
Ljubezen je mrtva za mene.
Umrla je kdo ve kdaj.
Nekega dne je samo izginila.
In zdaj je ni več nazaj.
Mogoče je pa zaspala?
Pa jo kdo kdaj zbudi.
Kakšen princ na belem konju.
Mogoče jo kdaj kdo zbudi. Piky - Pon 26 Jan, 2004 12:23 Naslov sporočila:
Citat:
Kakšen princ na belem konju.
čakala si princa na belem konju,
a žal prišel je konj, v belem princu. -Naya- - Pon 26 Jan, 2004 12:23 Naslov sporočila: TAKO JE TO, VIDIŠ
Tako je to, vidiš?
Ko se ti podrejo vse sanje in ne vidiš poti naprej.
Tako je to, vidiš?
In zaman iščeš sledi starih rek,
da bi te odnesle s seboj,
te potegnile v svet.
A jih ni.
So odšle.
Tja daleč, da se izognejo tebi.
Da jih ne raniš.
Pa rože in travniki so odšli.
Ljudi sploh že dolgo ni.
In kje si ti?
Tavaš po svetu, pa ne veš, da vsi bežijo pred teboj.
Nikjer nikogar ni.
In obupaš.
Se ustališ v svoji puščavi in ne moreš več naprej.
Iz nog se poženejo korenine, pa obstaneš.
Ne moreš več naprej. -Naya- - Pon 26 Jan, 2004 12:25 Naslov sporočila: BOLI
Divja reka poželenja teče po mojih žilah.
Tornado se vrti v mojem srcu.
Boli.
Vsa kri me boli.
In skozi prsi se bo naredila luknja,
kajti tornado se kar vrti.
In boli. -Naya- - Pon 26 Jan, 2004 12:32 Naslov sporočila: OčETU
Blagoslovljeno se počutim.
Od Boga blagoslovljeno.
Kaj vse mi daš.
Kaj vse narediš samo za mene.
Včasih se še vedno obnašam kot nemogoč otrok,
brez manir, trmasto in neotesano.
Pa mi vedno odpustiš.
Vse največje in najmanjše grehe si mi odpustil.
Samo da je meni dobro in si zadovoljen.
In si srečen.
Samo da je meni prav. -Naya- - Ned 29 Feb, 2004 17:42 Naslov sporočila:
na robu odpadkov
prodanih smeti
v luži nečesa
podobno mlaki krvi
v sožitju, na robu
propadlih ljudi
tam sem jaz
tam smo mi vsi