Ljubezen in odnosi - moč čutenja Anonymous - čet 16 Feb, 2006 10:33 Naslov sporočila: moč čutenja
Mene pa mal zanima, kako daleč spustite čustva vseh oblik, koliko pustite strahu, da vam jih ukrade?
Dejstvo je, da imamo ljudje vse mogoče strahove v sebi, ki nas zavirajo pri čutenju lepih stvari, ki nas lahko brezmejno osrečijo, a vedno se lahko zgodi, da je posledica zavrnitev, trpljenje, žalost, bolečina.....
Kaj vam več pomeni, sreča, dokler jo lahko uživate in po možnosti brez konca, ali sigurnost, da ne boste preveč prizadeti nekoč in če sploh? EnigmA - čet 16 Feb, 2006 10:40 Naslov sporočila:
Heh, si me zaj spomnila na Neisho in njen komad Malo tu, malo tam.
"Bojim se ljubezni in skrivam pred njo se
utrujena še od prejšnjih reči,
premetavam se v sebi,
ali naj si dovolim,
da znova izgubim,
saj ljubezen na sploh je super in oh,
dokler je in se smuka naokrog...."
Lej, po moje je čist odvisno kok je oseba pripravljena tvegati. Zej, če bo čustva hudo bremzala, ne bo užila tistega, kaj ljubezen pač prinaša...
Morda je najbolj, če vsaj na začetku držiš eno malo distanco in pol vidiš kako se stvari razvijejo. Ampak na konc koncev vsi vemo, da v ljubezni ni nobene garancije an? Anonymous - čet 16 Feb, 2006 10:53 Naslov sporočila:
Ja sej men je to jasno, mene v bistvu zanima, kako vsak od vas gleda na te stvari. Kaj vam je bolj pomembno in koliko strahu si pustite nagnati v kosti za ceno sreče.
Jaz naprimer vedno razkiram, no vsaj do sedaj sem, pa ne morem reči, da ni bolelo ko se ni obneslo, a vseeno se splača potrbet, ker je prej toliko lepše. Upam, da to lepo enkrat tudi ostane brez razočaranja.
Mogoče si ne pustim strahu enostavno zato, ker nočem razmišljat o morebitnem koncu. Še nikoli nisem, dokler nisem do tja prišla in se mi je isplačalo za vse lepe trenutke, ki jih ljubezen lahko da in mi ni bilo nikoli žal, da sem se prepustila, čeprav je bilo precej hudo potem, ko je prišlo razočaranje in prizadetost. EnigmA - čet 16 Feb, 2006 11:02 Naslov sporočila:
Ja dejansko to kar sem na splošno napisala, drži nekak tud zame. Na začetku raje marsikaj jemljem za rezervo pa pol vidim...ker ponavad že na začetku sama nism prepričana kaj sploh bi... Anonymous - čet 16 Feb, 2006 11:11 Naslov sporočila:
No jaz pa ne gledam več na to kaka veza je pa kam bo peljala....to sem delala včasih.
Zdaj ne pomislim, aha zdej sem pa v resni vezi.
To se mi zdi tako obremenjujoča misel. Zdaj se enostavno prepustim čustvom, da me vodijo, kamor pač že in iamam polno želja, ki me ženejo iz minute v minuto naprej in me to tok gor drži da me ne podrejo malenkosti, kot so me prej.
Se mi zdi dober način razmišljanja, ker ti daje upanje, željo po še boljšem, še lepšem. Bassman - čet 16 Feb, 2006 11:12 Naslov sporočila:
Tko je, na začetku je jasno, da se vse jemlje z rezervo, ker ne veš kdo je in kaj je nova oseba, če sečez čas pokaže, da je resna in zaupanja vredna, pač pustiš čustvom do konca.
Ker če čustva nekako omejuješ, je kot da bi celo zvezo omejeval.
dejansko potem tudi od druge osebe ne dobiš popolnih čustev ampak samo del, toliko kot daješ!
Kr pomeni da zveza ni 100% Shajtana - čet 16 Feb, 2006 11:43 Naslov sporočila:
Jah vsak ma neke svoje strahove in neke travme in vsak jih mora sam predelat in noben jih ne more namesto njih..drugi nam lohk samo pomagajo. jaz recimo po eni strani mam ful mocna custva ampak jih ne pokazem..po drugi strani mam pa tud ful zidov k se pa rusijo pocasi z dejanji, s pridobivanjem zaupanja..sam vcas vseen nocm it v kksno dejanje k vem da bi porusilo zid ker vem da bi bila napaka to dopustit. Poklièunga - čet 16 Feb, 2006 11:47 Naslov sporočila:
Jz sm pa joku,k sm gledu Titanika. Anonymous - čet 16 Feb, 2006 13:06 Naslov sporočila:
men je strah vzel že veliko čustev, povzročil stvari, ki jih praktično nisem hotela, pa vendar, mogoče nisem preveč močna osebnost glede odločanja o zvezah lucka - čet 16 Feb, 2006 13:34 Naslov sporočila:
Po moje je pa veliko odvisno od tega kakšno osebo imaš nasproti sebe, ker pei vsakem človeku tvegaš drugače. Tukaj ima veliko opraviti intuicija, ki je ne gre zanemarjati. Anonymous - čet 16 Feb, 2006 14:03 Naslov sporočila:
Ma, povsem logično je, da je razumen človek včasih tudi previden in da zna tudi v tej smeri poslušat svojo intucijo, ne pa da mu čustva zameglijo razum.
Bi še kaj dodala, pa raje ne bom. Anonymous - čet 16 Feb, 2006 21:01 Naslov sporočila:
Pa saj ne govorim, da razumsko odpoveš od megle, pač pa da ne dovoliš strahu, da te zavira pri čutenju in seveda kot je rekla lucka, s pomočjo intuicije je treba dojemat stvari, ki se dogajajo okoli nas.
Ampak nekateri ljudje se bojijo globje navezanosti in ne pustijo čustvom svojo pot, potem gre pa vse v maloro naprimer. timatic - čet 23 Mar, 2006 15:42 Naslov sporočila:
težko je izrazit čustva, ker jih je težko opisat, orisat...
prej me je bilo strah jih priznati, da nebi kje čutil bolečino...pa sem jo vseeno...
zdaj se več ne skrivam pred čustvi...jih izražam...no vsaj poskušam jih izraziti...
je pa res da dostikrat tudi zabolijo...vendar brez te bolečine, a bi sploh vedeli, kako zna bit čustvo čudovita stvar... Mojzes - Pet 24 Mar, 2006 14:03 Naslov sporočila:
nekdaj, ko sem še spoznaval svoje prvinske občutke, v prvi fazi sem ugotovil, da se v bistvu strah polasti človeka samo zaradi neznanja,ki ga še nisi izkusil, pa ne mislim šolskega znanja",ampak v momentu primerno odreagirat, primerno se izrazit,da tvoji občutki ne bodo na škodi,...
spoznati se in v tem os.internem smislu negovati se, potem se ne obremenjujes več, tudi pozornost v os.strahove ni več usmerjena; razviti se je potrebno,potem dobiš določeno odpornost v svoji negativni vlogi,ki jo še imaš za predelat-" urbino - Sob 25 Mar, 2006 19:44 Naslov sporočila:
nkoli ne razmišljam vnaprej :srcni nkoli o tem kaj in kako se bo odvijalo, prepustim se trenutkom in življenju in nikoli mi ni žal :love2 Shajtana - Pet 31 Mar, 2006 08:08 Naslov sporočila:
Hm ja no jaz ne razmislam vnaprej..ampak powem pa custev tud ne ponavad..tko da to ni dobra mesanca..zdj se navajam povedat kaj mi lezi na dusi pa nej bo to slabo al pa dobr senior - Pet 31 Mar, 2006 10:23 Naslov sporočila:
Bravo Shaj... velik napredek, ko to zmoremo !
