Ljubezen in odnosi - Partner Bassman - Sob 30 Sep, 2006 15:36 Naslov sporočila: Partner
Kaj je najbolj pomembno, pri iskanju partnerja?
Na kakšen način se odločate, da boste nekoga sprejeli v življenje, ali to prepustite zgolj trenutni zaljubljenosti! senior - Sob 30 Sep, 2006 16:02 Naslov sporočila: Re: Partner
Bossman Napisal/a:
Kaj je najbolj pomembno, pri iskanju partnerja?
!
Ja to, da ga najdeš... malo heca, Bass.
To je tako kompleksna zadeva, da je težko v enem stavku napisat. Se pa tudi z leti zelo hitro spreminja, kar se mi zdi prav in "pošteno". Partner lahko na začetku pride z zaljubljenostjo, kar pa še zdaleč ni ljubezen. Pravi partner ima vse tisto kar nam zadovojuje naše potrebe, pa to že s sabo prinese, ni ga treba nič "popravljat", ker se to običajno zelo klavrno konča. Tudi sami moramo biti to kar smo, da se bo tudi on lahko takoj "našel" v nas. Običajno so zelo "priljubljena" prilagajanja, kompromisi, sprenevedanja, ki pa nam vzamejo preveč dragocene energije, da nam jo potem zmanjka za pravo ljubezen.
Ni tako enostavno, ker smo polni vzorcev iz bodisi vzgoje ali družbe, ki nam zameglijo bistvo odnosa. V partnerju moramo imeti v prvi vrsti odličnega prijatelja, ki nas ne bo nikoli izdal.
Tu pa se začnejo težave, izgovori, razočaranja...
Seveda pa to ne pride čez noč, potrebne so izkušnje, največkrat zelo boleče... Anonymous - Sob 30 Sep, 2006 16:12 Naslov sporočila:
kot je senior napisal, da ga ni treba popravljat Mojsa - Ned 01 Okt, 2006 12:48 Naslov sporočila:
Itak da se na začetku odločaš na podlagi zaljubljenosti. Jaz sem večkrat imela ob sebi ljudi ki so bli super, smo se full ujeli, pa sem razmišljala, kako bi imela partenrja z takšnimi lastnostmi ampak vseen prisilit se pa ne moreš v odnos z takim čeprav je vse oh in sploh super.
Na začetku pač zaljubljenost, potem če se izkaže, da stvari tudi na drugih področjih štimajo kjer morajo pol pa itak nimaš več kaj za razmišljat a ne. Sicer pa manj ko razmišljaš včasih, boljše je. Jaz sploh nočem več, ker letos mi je kr slabo, ko vidim koliko dolgoletnih zvez je šlo narazen, pa so tud mislili skoz da so za skup, eni še zdaj mislijo pa vseen ne morjo bit skup. Tako da če ti rata ti rata, če ne se pač trudiš naprej, ni druge. lucka - Tor 03 Okt, 2006 10:58 Naslov sporočila:
Ko žariš kot lučka potem si mogoče našel najboljši približek čudovitega partnerja Bassman - Sob 21 Okt, 2006 09:17 Naslov sporočila:
Kaj to pomeni, da imamo vedno približek in nikoli, točno tisto?! lucka - Sob 21 Okt, 2006 09:25 Naslov sporočila:
NE vem, če lahko imaš kdaj točno TISTO, ker ljudje se spreminjamo. Nikoli ne moremo imeti ideala, ampak nekoga ki nam v določenem trenutku življenja najbolj ustreza.
S tistimi ljudmi s katerimi smo bili nekaj let nazaj, pa so se nam tedaj zdeli "idealni" si mogoče za katerega od njih sedaj mislimo: pa kako za vraga sem jaz takrat lahko bil-a s tem človekom.
JE pa verjetno res, da starejši kot smo, bolj imamo izdelano sliko kakšen partner nam ustreza. In če se lahko s tem človekom pogovarjamo o vsem in debatiramo ure in ure smo na dobri poti. Bassman - Ned 22 Okt, 2006 19:10 Naslov sporočila:
Ali to pomeni, da če se rečmo partner spremeni iz tvojih okvirov, da ga potem pustiš? lucka - Ned 22 Okt, 2006 19:34 Naslov sporočila:
Verjetno da res Ker po moji logiki ni več kompatibilnosti, in kaj češ še počet skupaj, če je vsak na svoji valovni dolžini? Bassman - Ned 22 Okt, 2006 20:00 Naslov sporočila:
A pol kr zamenjaš staro za novo?
Kaj pa če je veza trajala nekaj let lucka - Pon 23 Okt, 2006 11:25 Naslov sporočila:
Lahko vstrajaš ob tem partnerju, kar narediveliko ljudi ki se poroči premladih, in se potem sčasoma začne vsak razvijat v svojo smer. In kaj čuješ: ja sva skupaj keer sva navajena en na drugega, zaradi otrok in vsak po svoje nesrečna.
Poznam primerke ko so skupaj po par let pa po pravici povedano ne vem kaj še iščejo skupaj. In odg. ki ga dobim...ja sva navajena en na drugega, sva veliko dala skupaj skozi...
Ne vem mogoče je res zadosti da si z nekom, ker ti je še prijatelj in do njega gojiš dejansko bratovska čustva.
Mislim, da je zaradi tega ker ljudje kar brezglavo silijo v poroko dandanašnji dan čedalje več razvez in nepremostljivih razlik, ker nihče ni enako čez 10 let in nihče ne razmišlja več enako.
Kaj bi pa jaz naredila v tem primeru pa ne vem, ker hvala bogu nisem na tem. Si pa želim nekoga s katerim se bom lahko tudi na stara leta imela kaj za pogovarjat, ko se bodo proteze že namakale v kopalnici in bom čepela vsak večer pod odejo ker me bo zeblo.
Bi ti lahko bil z eno osebo s katero si se ful zaštekal ko si bil star 20 let sedaj po tolikih letih? Verjetno ne, ker sta se vsak s svojim razmišljanjem razvila v svojo smer in nista več kompatibilna. Mogoče bi si šla celo na živce
Treba je sicer vzeti v zakup, da se ljudje, ki živijo skupaj mogoče razvijajo v podobno smer, samo kako pa veš katero pot boš izoblikoval če se poročiš v rosnih 20ih? Mojsa - Pon 23 Okt, 2006 12:09 Naslov sporočila:
Jaz sem zadnje čase ugotovila, ko gledam te pare, pa sebe pa vse skupaj, da je zelo velika korelacija med samozavestjo in tem kar iščeš pri partnerju. Bolj si samozavesten, večje kriterije imaš, več stvari more partenr imeti,da je zate. Tisti ki so brez samozavesti oz je imajo malo, pa jim je že skoraj vseeno, so prepričani da si ne vem kako hudo dobrega partneerja ne zaslužijo in so potemtakem tudi kriteriji manjši.
Se pravi tako kot moja samozavest se tudi moji kriteriji spreminjajo.
Sem pa opazila tudi kar se tiče folka ki ostaja v brezupnih zvezah, da je to zelo nesamozavesten folk, pa glih zato ostajajlo, bolje vrabec v roki kot golob na strehi ali nekaj v tem smislu.
Tud kar se tiče prebolevanja zveze sem zgotovila da samozavestni ljudje so zmožni veliko hitreje it naprej kot nesamozavestni. Jaz in moja kolegica sva obe v istem času našle nekoga ki je bil za naju Kakorkoli, obe sva prišle do zaključka, da obe še zmeraj jočeva za tema zvezama zato, ker sva prvič imele kar sva si želel in sva prepričane, da tega več ne moreva dobit. Ja seveda, to morava pošlihtat v svojih glavah sva rekle, bo se še našel nekdo ki naju bo imel toliko rad in na koncu ne bo pobegnil.
Torej samozavest je naš kriterij, seveda pa ne smemo pretiravat pa iskat ideale, ker teh ni, jaz sama pr sebi vem, da sem pripravljena veliko veliko nardit, če vem da je to to.
