naj začnem... verjetno veste, da je moja mala pred kratkim rodila najinega sinčka. od takrat so minili trije tedni. imamo se super. crkljamo se, mazimo, skrbimo drug za drugega in prvič v življenju lahko rečem, da sem absolutno srečen!
vendar kot vedno v življenju je za srečo treba plačati davek in ta je višji kot kadarkoli...
starši, saj veste o čem govorim- O 6-IH TEDNIH BREZ fu¤¤¤¤!!!! AAAAAAAA
jap, približno 6 tednov mora miniti od poroda, predno ga lahko namočiš... in, ljudje, verjemite da nekdo, ki težko zdrži 6 ur, ob tem moooočnoooo trpi...
že zadnji mesec nosečnosti sva ful malo, ampak takrat mi je draga nudila alternativo (oralni rokomet...), zdaj pa je stvar malo težje izvedljiva, ker je večino časa orenk zjebana od skrbi za pikca in gospodinjstva, tako da po tem, ko zvečer končno uspe nahraniti in uspavati malega, nimam srca še jaz pristaviti svojega...no, saj veste...
skratka: bolijo me že kolena, ker mi nabito polna jajca cel dan tolčejo po njih!!! Od nenadne pridobitve teže pod pasom se mi že krivi hrbtenica!!!
še na roko si ga ne upam vržt, ker se bojim, da bom ob vrhuncu prebil strop in "skopal" sosedo, ki živi nad nami...
...pred mano so pa še TRIJE DOOOOLGI TEDNI...
NEEEEEEEEEEEEEEEE!!! kaj mi je storiti, ker se bojim, da mi jih bo razneslo!!! RES!
v življenju še nisem bil tako potreben pa tudi če upoštevam pubertetniška leta.
najbolj komično pri vsem tem pa je, ko me draga pogleda s svojimi lepimi modrimi okami in me zaskrbljeno vpraša: " Srček, a sem ti po porodu še zmeri sexy?"
jaz pa nimam srca, da bi ji po pravici povedal: "draga, zadnje tri tedne mi je sexy tut alfi nipič!!!"
