Pero Piše

Ljubezen in odnosi - Druga polovica?
-Naya- - Sob 06 Nov, 2004 21:20
Naslov sporočila: Druga polovica?
Verjamete da obstaja na svetu oseba ki vam je usojena?
Da je pač samo potrebno počakati in vam bo ta oseba prekrižala pot. Da ste si z neko osebo usojena in bosta v vsakem primeru na koncu skupaj? Vaša druga polovica!
Poklièunga - Sob 06 Nov, 2004 21:51
Naslov sporočila:
Ne verjamem v usodo,tako da bo tukaj moj odgovor NE.

Vse je splet naklučij....ob pravem času na pravem mestu pa tko.
-Naya- - Sob 06 Nov, 2004 22:07
Naslov sporočila:
Potem sploh ne verjameš da je nekje oseba ki ti je namenjena?
Bassman - Sob 06 Nov, 2004 22:23
Naslov sporočila:
v bistvu je usoda, bolj rezultat naših misli in razmišljanja!
-Naya- - Sob 06 Nov, 2004 22:43
Naslov sporočila:
Nisi odgovoril na vprašanje... ne govorimo o usodi, ampak o osebi! pomežik
Logi - Sob 06 Nov, 2004 23:06
Naslov sporočila:
Jaz verjamem, ker to osebo že imam Razz Razz Razz
Anonymous - Ned 07 Nov, 2004 01:26
Naslov sporočila:
Jaz verjamem, da je nekje nekdo, ki mi je usojen, ampak sam zato ker vem, da si to želim...pa tudi vse ljubezni do sedaj so mi ble verjetno usojene, le v drugačen namen- da se naučim življenja....

Mogoče mal čudno napisan...hočem rečt, da vem, da mi bo nekega dne prekrižal pot tisti, ki mu ti naya praviš druga polovica tule...
palèica - Ned 07 Nov, 2004 01:44
Naslov sporočila:
Verjamem v tisto drugo polovičko in prepričana sem, da vse to kar sem imela do sedaj samo dokazuje, da obstaja nekje nekdo...
Poklièunga - Ned 07 Nov, 2004 04:20
Naslov sporočila:
Tako je -Naya-...ne verjamem,da je nekje deklca,ki mi je usojena!
Verjamem pa v to,da bom pa nekoč našel,spoznal deklco,ki bo prava zame...ne pa usojena!
ankh - Ned 07 Nov, 2004 11:03
Naslov sporočila:
v tako osebo ne verjamem tako kot ne verjamem v usodo. slednjo bi opredelil zgolj kot nekakšno našo pot po nam znanih štirih dimenzijah.
Bassman - Ned 07 Nov, 2004 11:29
Naslov sporočila:
-Naya- Napisal/a:
Nisi odgovoril na vprašanje... ne govorimo o usodi, ampak o osebi! pomežik


v bistvu je, samo da si večinoma sami postavljamo prepreke, da bi našli to osebo!
cherry - Sob 13 Nov, 2004 20:33
Naslov sporočila: Re: Druga polovica?
jst verjamem da men je usojeno, da bom vecna jungfrava ostala (ceprav ne vec nedolzna smeh)
Anonymous - Sob 13 Nov, 2004 21:13
Naslov sporočila: Re: Druga polovica?
cherry Napisal/a:
jst verjamem da men je usojeno, da bom vecna jungfrava ostala (ceprav ne vec nedolzna smeh)


Verjamem v obstoj duše dvojčice, če uporabim ta izraz. Skrivnost, kako najti nekoga, ki bi ga ljubili, je v tem, da najprej najdemo nekoga, ki nam je všeč... To da, najdemo tako osebo ni poslanstvo niti ni cilj našega življenja, to je nujno naključje.

Si se kdaj pa kdaj, ko si bila sama, pa naj si bila obkrožena z ljudmi ali ne, počutila tako zelo žalostno, da bi jokala, kakor, da bi bila edina svoje vrste ne svetu? Si kdaj čutila, da pogrešaš nekoga, ki ga še nisi srečala? Ali pa si ga mogoče srečala in se bojiš njegovega vstopa v življenje? Prepričan sem, da že obstaja nekdo, ki ti ponuja iztegnjeno dlan, položi svojo roko vanjo nasmeh
cherry - Sob 13 Nov, 2004 21:35
Naslov sporočila: Re: Druga polovica?
kripto... uuuuuuuuuuh cel kup bi jih blo takih k bi men bli vsec... pa kaj? ali se mi ne dolocat se al pa sploh ni obojestransko pa se ne mislim z vso energijo vreci v zadevo, da bi drugmu postala zanimiva... ce mu ze tako nisem, mu tudi drugace ne bom...

nism se pa nkol pocutila, da bi bila svoja vrsta na svetu... k vem, da nisem edina, ki je kdaj hrepenela po pravi ljubezni itn... za vsako nesreco, ki jo dozivljam, si poskusam dopovedati, da nisem edina... in da je lahko huje... in da je drugim gotovo tudi ze kdaj bilo huje... tko da... si ne mislim smiliti sama sebi vec!

nisem tudi kdaj cutila, da nekoga pogresam, ki ga se ne poznam... pogresala sem samo ljudi, ki jih poznam... zato sem morda prevec realisticen clovek, da bi drugace cutila.

in ce sem koga srecala, ki bi se ga bala, da bi stopil v moje zivljenje... ne... ker ne bo stopil, ce mu tega ne dovolim... in se ne bojim stopiti obratno v zivljenje nekoga, ce mi dovoli, ker to imam namen samo takrat, ko zacenjam ljubiti in ko ljubis vse drugo ni pomembno vec... to pa se redko, zelo redko zgodi ane.

ja ja... sto dlani je ki se mi ponujajo hahahahaha... nimam pa sto rok, da bi v vsako segla :buu
smeska - čet 18 Nov, 2004 00:39
Naslov sporočila:
hm...verjamem da je na svetu nekdo, ki mi je usojen... ampak hkrati verjamem tudi to, da je lahko to vec oseb...
mar ni v zivljenju tako, da imamo vec ljubezni... vec velikih ljubezni kot jih pojmujemo...
vedno poslusam zgodbe..."v mojem zivljenju so bili trije, stirje moski..."...
"v zivljenju sem ljubil, res ljubil dve zenski"...
in na koncu koncev lahko tudi sama recem "za mano sta ze dve veliki ljubezni"
ampak to ne pomeni, da ni se tretje... le srecati jo je treba... ali pa tudi ne...mogoce mi je pa bilo dano ze vse...
quentin - čet 18 Nov, 2004 01:47
Naslov sporočila: Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem...
Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem v to, da mi je neka oseba-dvojčica usojena...

Menim, da "se je treba lotevati", partnerstva-ljubezni-prijateljstva med moškim in žensko s čim manj fatalizma zravn... raje se posvetit komunikaciji, spoštovanju, upoštevanju "drugega"...tud empatiji, če želite, vendar, čim delj od fatalizma...moj mnenje...in mal (tud) izkušenj ....

Q.
Anonymous - čet 18 Nov, 2004 10:22
Naslov sporočila: Re: Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem...
quentin Napisal/a:
Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem v to, da mi je neka oseba-dvojčica usojena...

Q.


Da ne bo napačne interpretacije mojih besed...nisem zapisal, da nam je duša dvojčica usojena, torej, da bomo slej ko prej pristali ob njej, povedal sem le, da obstaja. Verjamem, da se vsak v življenju enkrat sreča z dušo dvojčico, nekateri se prepoznajo, nekateri ne, nekateri zaživijo skupaj, drugi ne. Duša dvojčica je tista, ki čuti in deli naša najgloblja hrepenenja, naš občutek za smer. Vse drugo so bolj ali manj približki in v njih iščemo tisto pravo osebo. Tisti, ki ni prepoznal duše dvojčice lahko tudi živi kvalitetno vezo s približkom, človek je prilagodljivo bitje, vendar zakaj po tistem začetnem žaru postane vse tako monotono in dolgočasno...? A ni čudovito opazovat ljudi, ki so v partnerstvu tudi po 30 let in delujejo kot mladoporočenci? Zakaj jim ni dolgčas eden z drugim po tolikih letih?... Dolgčas med dvema človekoma ne izhaja iz tega, da sta skupaj fizično. Izhaja iz tega, ker sta umsko in duhovno narazen... Na žalost ni treba iti daleč, le pogled naokrog in opaziš, da veliko ljudi živi samih; poročeni in samski, iskalci, ki ne najdejo in končno pozabijo, da so sploh kdaj iskali...

Usodo si krojimo sami, sami sprejemamo odločitve in nosimo posledice teh odločitev, naproti pa nam prihajajo ljudje in dogodki z določenim namenom, da dobimo lekcijo življenja; kolko se naučimo iz teh srečanj je odvisno od nas samih. :sail
Poklièunga - čet 18 Nov, 2004 11:00
Naslov sporočila: Re: Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem...
Kriptogram Napisal/a:
Usodo si krojimo sami, sami sprejemamo odločitve in nosimo posledice teh odločitev, naproti pa nam prihajajo ljudje in dogodki z določenim namenom, da dobimo lekcijo življenja; kolko se naučimo iz teh srečanj je odvisno od nas samih. :sail


No,to pač NI usoda,ampak je splet naklučij. če je usoda,potem nimamo sami NIč vpliva na to (je ne krojimo sami), ampak je že v naprej določen vsak dogodek,ki se je zgodil,se dogaja in se bo zgodil. Torej nimam na to sami popolnoma NIč vpliva...če je usoda oz. če je usojeno.

če pa govorimo o spletu naklučij,potem pa sami vplivamo na to. Pač se sam odločiš,da boš nekaj naredil ali ne.
Anonymous - čet 18 Nov, 2004 13:01
Naslov sporočila: Re: Ne verjamem v usodo, prav tako ne verjamem...
Pokličunga Napisal/a:
Kriptogram Napisal/a:
Usodo si krojimo sami, sami sprejemamo odločitve in nosimo posledice teh odločitev, naproti pa nam prihajajo ljudje in dogodki z določenim namenom, da dobimo lekcijo življenja; kolko se naučimo iz teh srečanj je odvisno od nas samih. :sail


No,to pač NI usoda,ampak je splet naklučij. če je usoda,potem nimamo sami NIč vpliva na to (je ne krojimo sami), ampak je že v naprej določen vsak dogodek,ki se je zgodil,se dogaja in se bo zgodil. Torej nimam na to sami popolnoma NIč vpliva...če je usoda oz. če je usojeno.

če pa govorimo o spletu naklučij,potem pa sami vplivamo na to. Pač se sam odločiš,da boš nekaj naredil ali ne.


Da boš lažje razumel, dajva oba pojma na skupni imenovalec.... A je pri tvoji odločitvi pomembno v kritičnem momentu tvojega življenja in s tem povezano tvojo odločitvijo, ali gre za usodo ali za naključje? V obeh primerih moraš TI odločit in storit korak, v kolikor ti je dana možnost aktivnega odziva. Moti se tisti, ki razlaga usodo v smislu..."tako se je moralo zgoditi, ni bilo druge poti". S svojimi dejanji ne samo da krojimo usodo sebi, vplivamo tudi na usodo bližnjega... Da ne zavijeva v ulico, ki vodi vstran od osnovnega vprašanja ne bom podrobneje seciral omenjenih pojmov.
Bassman - čet 18 Nov, 2004 13:12
Naslov sporočila:
Vsekakor moje mnenje je, da niti usoda niti naključje, ne delujeta v smeri, katere MI nočemo, ampak vedno deluje oboje v smeri naših želja in pričakovanj.
Anonymous - čet 18 Nov, 2004 14:01
Naslov sporočila:
Bossman Napisal/a:
Vsekakor moje mnenje je, da niti usoda niti naključje, ne delujeta v smeri, katere MI nočemo, ampak vedno deluje oboje v smeri naših želja in pričakovanj.


Ne bi se čisto strinjal, recimo smrt najljubše osebe v prometni nesreči, ki si jo po možnosti celo sam zakrivil...ali kot nenadni nastanek invalidnosti enega izmed partnerjev zaradi nesreče pri delu...ali prevara ali zloraba zaupanja s strani ljube ti osebe... Confused

Gre se za dogodke na katere lahko vplivamo ali pa tudi ne in iz njih izhajajoče posledice...res pa je, da je vedenje posameznika in njegovo doživljanje dogodkov odvisno od njegove negativne/pozitivne naravnanosti. Kdor je luč, trosi svetlobo okoli sebe, tudi tema se je prisiljena umaknit.
Bassman - Pet 26 Nov, 2004 11:48
Naslov sporočila:
No sej o tem govorim, da če si pozitiven človek, se ti v večini dogajajo pozitivne stvari, če si negativen, pač negativne in zaradi tega ne moreš kriviti drugih.
Poklièunga - Pet 26 Nov, 2004 13:30
Naslov sporočila:
Kaj pa realnost pa tko? A to pa za vaju NE obstaja al kako?
Bassman - Pet 26 Nov, 2004 13:46
Naslov sporočila:
Realnost je takšna, kot jo sam hočeš!
palèica - Pet 26 Nov, 2004 13:56
Naslov sporočila:
Realnost ni odvisna od nas samih !!!!!!
Shajtana - Pet 26 Nov, 2004 16:35
Naslov sporočila:
Jaz se cist strinjam s tem da mormo bit pozitivni in vse ampak se tok velik optimizma in pozitivizma ne bo preprecil samomora meni ljube osebe al pa njene smrti v nesreci al pa kej tazga.Ker to je pol lahko ze kriv njen neoptimizem itd. Skratka neverending story pomežik
Smooth - Pet 26 Nov, 2004 20:36
Naslov sporočila:
Ja........... :smeh ........potem pa se zbudis....hhhmmmmm.....mogoce pa me katera preprica v to....pustimo se presenetiti..... bana
Anonymous - Pet 26 Nov, 2004 22:31
Naslov sporočila:
Pokličunga, že sam tvoj obstoj v tem virtualnem svetu je realnost.

Palčica, realnost je odvisna tudi od nas samih.

Bossman, ni nujno, da se ti v primeru pozitivne naravnanosti dogajajo večinoma pozitivne stvari, tvoj pogled bo znal v vsakem dogodku tudi tistem slabem najti nekaj pozitvinega. In...realnost je taka kot je! pomežik

Sam se pogosto sprašujem, v primeru kakih izrazitejših pripetljajev: dobro slabo? Kdo ve...

Shajtana, kaki neverendingstori? človek ni otok. Moč ti je dana, da na nekatere stvari vplivaš, nekatere pa lahko le opazuješ in jih sprejmeš.
Bassman - Sob 27 Nov, 2004 00:25
Naslov sporočila:
Ja to je res, da lahko v vsaki stvari najdeš nekaj dobrega, ampak stvar je ta, če si poziriven, si v pozitivnem toku, kjer se redko dogajajo negativne stvari!
Anonymous - Sob 27 Nov, 2004 00:27
Naslov sporočila:
AMEN! žegna
...........................
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB