Pero Piše :: Preglej Teme - Pijača Absinth

Pero Piše

Kulinarika - Pijača Absinth

Zlobko - Tor 01 Mar, 2005 22:20
Naslov sporočila:

Pokličunga...se vid da ne konzumiraš takšnih stvari.
Tist k si ti pil v Bratislavi je sigurn mel okus podoben mastiki...hehehe

Absint je mlečno bele barve, nastane pa takole, žličko sladkorja prepojiš z absintom in prižgeš, ko sladkor karamelizira vse skupaj vmešaš v kozarec z absintom in priliješ malo vode....glej ga zlomka motna mlečno bela barva ( seveda če je absint Absint in ne češki približek iz njihovega supermarketa )

V zmernih količinah je povezan z inspiracijo, novimi pogledi, idejami in enkratnimi občutki. Občutki po pitju so različni glede na stopnjo intoksikacije oz. zastrupitve s tujonom, aktivno substanco pelina, ki so jo odkrili konec 19. stoletja. Vsebujejo ga različne rastline, imenuje pa se po sredozemskem iglavcu, beli cedri, Thuja occidentalis.
Vsebuje tudi strupene komponente eteričnega olja pelina.

Tujon ali kanabis? dilema je velika....

Po dveh do treh koktajlih absinta pivec proizvede visoko kvalitetno stanje umetniške pestrosti. Absint je prava pijača za intelektualce.
Pitje absinta, ki ponuja poleg veselega in vedrega razpoloženja tudi izostreno zaznavanje, žal pri rednem uživanju povzroči odvisnost.

Sapra z absintom ne moreš falit zahtevaj samo steklenico Pernoda, Jades-a, Verte de Fougerolles ali pa Un Emile 68.

Poklièunga - Tor 01 Mar, 2005 23:33
Naslov sporočila:

Kakorkoli že...v google sm vpisu absint in dal na slike (če kdo še ne ve,je ta možnost tudi pri google-u) in mi je vn vrgl sledeče slike:

lucka - Sre 02 Mar, 2005 01:03
Naslov sporočila:

Aha tole zdejle jst razumem takole:

Vzameš Pokličkov absint ,ki je zelene barve, nato pa...

BE Napisal/a:

žličko sladkorja prepojiš z absintom in prižgeš, ko sladkor karamelizira vse skupaj vmešaš v kozarec z absintom in priliješ malo vode....glej ga zlomka motna mlečno bela barva

Bo al ne bo?'

Še mal pa bo treba temo prestavit v kulinariko nasmeh

Sploh pa tuki govorimo v vinčku in o pomoči izbire le tega Sapramiški, ne pa o nekih substancah rahlo sumljivih barv in okusov Razz

mity - Sre 02 Mar, 2005 08:07
Naslov sporočila:

Sapra sorry, ampak zadeve ,ki sm jih jest najdu kot dobre pr seb doma od francoskih vin so vse ranga 60EUR/flasa naprej..in to mislm da ne bos kupovala......pejt v stacuno pa ubod en sampanjec, ki ne bo prevec kostal....mal upras za "neki srednjega"..s sampanjcem najbolj zadanes francoski vinski obraz, glede na to, da ne mores prinest slovenskega

Shajtana - Sre 02 Mar, 2005 09:14
Naslov sporočila:

Tale Absint bi bil pa za probat..no tko v zmernih kolicinah pomežik

Anonymous - Sre 02 Mar, 2005 09:17
Naslov sporočila:

Joj ne vem če bi ga jaz probala, ker je blo neki prčeno o pelinu, ki je če se ne botim precej grenak.

Drugače pa Sapramish, ti kar šampanjc kupi in po moje res ne boš nevem kaj falila.

Shajtana - Sre 02 Mar, 2005 09:58
Naslov sporočila:

ja sj je napisu BE da das se cukr..tko da po moje bi se dal prezvet pomežik

lucka - Sre 02 Mar, 2005 10:21
Naslov sporočila:

No zdej se pa lahka razpišete o tej pijački rahlo čudnih barv in okusa Razz

Kolikor vam srce poželi širok smeh

Bi blo treba naredit kako degustacijo tega halogena... SAm kje to dobit??

Pa sej pelin ni tolk grenek, jst doma skoz pijem pelinov čaj brez cukra. Mogoče mi je pa zato tolk všeč okus sperme, ki je rahlo grenka :shock:
No sam to je pa že spet druga tema a ne da

EAGLE-1 - Sre 02 Mar, 2005 10:28
Naslov sporočila:

Še vedno preferiram pangalaktični grlorez. SPisek prostovoljnih organizacij za rehabilitacijo pa je tudi vedno dodan poleg. smeh

sapramish - Sre 02 Mar, 2005 13:27
Naslov sporočila:

kar se tice absinta...nikol probala, sm pa enkrat prazn kozarc povohala in to smrdi ko hudic! smeh

kar se pa vincka tice mate pa najbrz prav...sej tud kaka flasa v rangu 5-10 evrov najbrz ni lih bed

Poklièunga - čet 03 Mar, 2005 15:35
Naslov sporočila:

Jah Absint (kokr sm ga jz probu (0,5)) je ibr FUJ,grenak,močn (tist je bil 70%).

Kje ga dobit?
V Bratislavi prodajajo to.Sam je kr draga zadevca.

ankh - čet 03 Mar, 2005 15:38
Naslov sporočila:

pi¤¤¤¤¤ ste tukaj sami kroniki. ko vas jebe.

-Naya- - Pon 07 Mar, 2005 19:46
Naslov sporočila:

To kar sem jaz letos pila v Bratislavi je bil tudi Absinth - pravi ali nepravi mi je prav malo mar Laughing

Videla sem prvič tako pijačo, probala sem jo, všeč mi je bila.
Okus kot Jager, vendar precej močnejše. Skratka - pitno pomežik

lucka - Tor 08 Mar, 2005 18:54
Naslov sporočila:

Jst moram priznat, da o tej pijački rahlo čudnih barv in okusa nimam pojma. A se da to kje pri nas nabavit, glede na to da se mi zdi da je to prepovedan strup?
Al moram o tem koga na ZS pocukat za rokav?

Poklièunga - Tor 08 Mar, 2005 19:17
Naslov sporočila:

lucka...sj sm že napisu,daje to večinoma po svetu prepovedana pijača,torej je ni za dobit skoraj nikjer...v Bratislavi je pa dovoljena,tkod a tam sem jo jaz probal...prav tako -Naya- in mogoče še kdo. Je pa čist možno,da jo kdo v Slo prideluje doma,kot je BE napisu,samo kokr zgleda je tist neki sumlivega belega,torej ni to to.

lucka - Tor 08 Mar, 2005 19:33
Naslov sporočila:

BE Napisal/a:

...jest od svojga otroštva naprej poznam samo Absint, to mlečno belo tekočino grenkega okusa, ki se jo pridobi s fermentiranjem pelina. Sej ne morem rečt no da je slaba, sam ko le ne bi tako čudno vplivala na jetra in ledvica.....ah! kaj čem, postal sem že rahlo rumen v obraz, in neprestano me opozarjajo da naj pustim Absint že enkrat pri miru in naj raje obiščem strokovnjaka za detoksikacijo...

No pol bom pa To vijolico pocukala za rokav, ni vrag da ne bi kaj vedel o tem...mogoče mi celo pomaga pri mojem prvem seznanjanju s tem strupom

Zlobko - Tor 08 Mar, 2005 22:40
Naslov sporočila:

Lucka ni problema, sam če boš čudn zgledala in se ponoči svetila kot kresnička, jest ne bom nč kriv.

lucka - Tor 08 Mar, 2005 22:48
Naslov sporočila:

Srček si Be, sam tole čudno zgledanje pa le mal bolj definiraj :shock: da vem kaj me čaka ....
No sej če se bom pa svetla bom pa še mal večja pa mal bolj svetleča Lučka a ne da Razz

Pol me pa lahka ponucaš namesto žarnice, pa še pri elektriki prišparaš širok smeh

sapramish - Sre 09 Mar, 2005 14:39
Naslov sporočila:

menda je absint v vecini drzav sploh prepovedan... vem d se ga dobi na ibizi smeh

lucka - čet 10 Mar, 2005 11:13
Naslov sporočila:

Afrodiziak za dušo

Legenda o skoraj prepovedanem absintu in slovenskem ta zelenem

V zlati dobi absinta so to močno alkoholno pijačo nekateri uvrščali med droge, narkotike ali halucinogene snovi. V zmernih količinah je bil povezan z inspiracijo, novimi pogledi, idejami in enkratnimi občutki, ki so navdihovali umetnike in njihova dela. Občutki po pitju so različni glede na stopnjo intoksikacije oz. zastrupitve s tujonom, aktivno substanco pelina, ki so jo odkrili konec 19. stoletja. Vsebujejo ga različne rastline, imenuje pa se po sredozemskem iglavcu, beli cedri, Thuja occidentalis. čeprav je bil absint prepovedan tudi zaradi te strupene komponente eteričnega olja pelina, se še vedno uporablja pri izdelavi vermuta in raznih grenčic. Tujon je terpen, enako kot je terpen tudi aktivna sestavina kanabisa. Opa! Pijača mamilo? Velja poskusiti.

Pivci absinta so v primerjavi s pitjem piva izpostavili kvalitativno razliko v pijanosti. Po dveh do treh koktajlih absinta pivec proizvede visoko kvalitetno stanje umetniške pestrosti, medtem ko lažje alkoholne pijače povzročijo kvasenje nižjerazrednih neumnosti.

Pri nas absinta ni mogoče kupiti. Verjetno bi najhitreje šlo prek interneta. Internetne povezave so resda hitre, vendar pošta, ki skrbi za fizično dostavo blaga, včasih škripa.

Vsi radovedni empiristi, željni izkušnje bližnjega srečanja z absintom, si lahko ogledajo pestro ponudbo internetnih strani, preko katerih je možno marsikaj tudi kupiti.

Preberete si lahko o zgodovini pelinovih alkoholnih napitkov, zdravilnosti in škodljivosti pelina na www.chem.ox.ac.uk/mom/absinthe/absinthe.html, ritualnosti pitja absinta in o priboru za pripravo koktajla na www.absintheoriginals.com.

Recepti in seznam sestavin za absint in absintovo vino, so na www.absinthekits.com. ž
Strani vsebujejo tudi članke o ponovno dovoljeni konzumaciji, učinkih in posledicah pitja legendarne skrivnostne pijače. O slavnih pivcih absinta na www.the-night.net/absinthe.htm.

Legenda

čeprav je doživel absint na začetku 20. stoletja klavrn konec, se je njegova zgodba začela precej drugače. V antiki je bil pravi pelin - artemisia absinthium - znan kot ena najbolj zdravilnih rastlin. Prvi zapisi pa segajo že v leto 1600 pr. n. š., ko pelin omenja zapis na egipčanskem papirusu. Priporočali so ga kot poživilo, razkužilo, kot zdravilo za mrzlico in menstrualne bolečine. Pitagora je bil prepričan, da pelin, namočen v vino, lajša rojevanje, Hipokrat pa ga je priporočal tudi za slabokrvnost in revmatičnost. Rimski naravoslovec Plinij je verjel, da je dober za želodec in prebavo nasploh. V prvem stoletju n. š. ga je poimenoval absinthium in dodal, da je bilo običajno, da ga je zmagovalec na konjskih dirkah spil glaž. To ga je opomnilo, da ima tudi slava grenko plat. V 17. stoletju so ga predpisovali za razne bolezni in želodčne težave, pili pa so ga tudi kot eliksir mladosti in kot zdravilo za slab zadah.

Skozi stoletja je ta pijača presegla okvir grenkega zdravila in neodvisne destilarne so začele proizvodnjo za širšo uporabo. Moderni absint je izumil francoski zdravnik Pierre Ordinaire, ki je zbežal pred francosko revolucijo v Couvet, majhno vas v zahodni Švici. Na svojih potepih s konjem je našel divji pelin. Kot večina podeželskih zdravnikov je sam pripravljal zdravila in bil seznanjen z antično uporabo pelina. Njegov močan alkoholni napitek je bil lokalno znan kot tonik. Postal je popularen kot zdravilo za vse tegobe, bolezni, poimenovan La Fee Verte. Pred smrtjo je svoj skrivni recept dal norima sestrama Henriod iz Couveta, ti sta ga zapustili Francozu Dubieju, ki je bil stric Pernoda, očeta slavnega francoskega absinta.

Za dodatno reklamo so poskrbeli francoski vojaki v kolonialnih vojnah Severne Afrike. Pili so ga proti malariji, mrzlici in z njim uničevali bakterije v vodi. Po slavni zmagi v vojni je pitje absinta dobilo svoj čar in dostojanstvo. Navada se je kmalu razširila med civilno prebivalstvo in zlata doba se je začela. Po revolucijah leta 1848 je poleg opere in visoko razredne prostitucije pitje absinta zajelo vse meščanstvo. Pili so ga kot aperitiv in v t. i. zeleni uri, od pete do sedme popoldne, se je njegov vonj širil po ulicah Pariza. Kot prijeten obred ob koncu delovnega dne je bilo pitje absinta v tistem obdobju še spoštljivo, po en kozarček na dan. Buržujski ljubitelji, ki so želeli kakšen kozarec več, so ugled obdržali tako, da so se selili iz bara v bar, obenem pa postajali odvisni. Nova stimulativna alkoholna pijača je kmalu pritegnila umetnike in boeme, ženske in na koncu delovne množice. Boemi so bili že od vsega začetka povezani z absintom. Stalno pod stresom, ali bodo končali kot slavni akademiki ali pa v kakšnem zavetišču, so potrebovali hitro in učinkovito sprostitev. Delo in razvrat ponoči, obdobja revščine in obdobja gostij, sifilis, vzponi in padci eksistenc brez doma. Potem ko so odšli iz zastavljalnice, so našli tolažbo v kozarcu absinta. Prava pijača za intelektualce, umetnike, za vse vrste karier. Absint je bil zelenooka muza. Iz nje so črpali genialnost tisti, ki je sami niso imeli, tisti pa, ki so bili nadarjeni, so jo s pitjem izgubili. Na drugi strani so se izboljšale delovne razmere proletariata. Višje plače in krajši delovni čas so jim omogočili pogostejše obiskovanje lokalov. Poleg tega je cena absintu, ki je bil v začetku draga elegantna pijača, počasi padla pod ceno vina.

Pitje absinta, ki ponuja poleg veselega in vedrega razpoloženja tudi izostreno zaznavanje, žal pri rednem uživanju povzroči odvisnost. Leta 1850 so jo poimenovali absintizem, čuden sindrom, pri katerem so bili zasvojenci zmedeni, mentalno počasni in nagnjeni k paranoji. Doživljali so tudi grozne halucinacije. Poleg tega da absint vsebuje enkrat več alkohola kot druge alkoholne pijače, je bil glavni osumljenec za slabe učinke pelin. Emile Lancereaux je bil leta 1880 prepričan, da so za grdo sliko absintizma kriva eterična olja, esence, ki so bile vsebovane tudi v parfumih. V primerjavi z običajnim alkoholizmom je zasvojenost z absintom povzročala halucinacije in vodila v norost. Slavni slikar Toulouse-Lautrec je priporočal pitje v malih količinah in pogosto. Kot razvpit pivec absinta je v svojih prividih videl zveri brez glav, povsod same pse in slona, ki mu je sledil iz Moulin Rougea. Zaprli so ga v blaznico, kjer se mu je zaradi prepovedi pitja stanje izboljšalo. Po izpustitvi pa je nadaljeval turnejo in kmalu, star 36 let, umrl od pijače in sifilisa.

Zeleni urok

Ob začetku prve svetovne vojne je absint doživel neslaven konec. Leta 1915 so francoske oblasti prepovedale njegovo prodajo in izdelavo. Že deset let prej so ga prepovedali v Švici, kjer je pijan švicarski kmet ustrelil ženo in otroka. Poleg dveh kozarcev absinta je spil še celo vrsto alkoholnih napitkov, od konjaka in vina do brendija. Vsega pa je bil kriv absint.

Zadeva je bila prehuda tudi za Američane in 13. julija 1907 je časopisni naslov Povečevanje uživanja absinta, zelenega uroka Francije pritegnil pozornost ministrstva za kmetijstvo, ki je ukazal raziskavo. čez pet let, julija 1912, pa je inšpektorat za prehrano sprejel sklep o prepovedi. Nekateri so prohibicijo vzeli osebno in se čutili moralno odgovorne, da se ji z nadaljnjim pitjem uprejo. Stregli so si ga v kozarcih z zdrobljenim ledom, in ker tako ni imel veliko okusa po alkoholu, je tekel v potokih.

V vzhodni Evropi je proizvodnjo in prodajo absinta prepovedal šele komunistični režim. Po padcu komunizma pa se absint pojavi v Pragi, kjer ga strežejo na klasičen boemski način. Najprej žličko sladkorja namočijo v absint in prižgejo, da se sladkor karamelizira. Žličko zamešajo v kozarec z absintom in dodajo enako količino vode. Motna zeleno rumena pijača je tako nared. Demokratizacija je mladim zahodnjakom odprla vrata v Prago, od koder se je spet oživljena novost v barski kulturi selila v zahodno Evropo. Zanimivo pri tem je, da preporod absinta ni prišel iz Španije, kjer ni bil nikoli prepovedan.

Danes je tujon v razredu strupov, ki v večji količini vzburi vegetativni živčni sistem, temu pa sledi nezavest. Po zadnjih podatkih je na področju Evropske skupnosti prodaja absinta ponovno legalizirana. Novost v proizvodnji je poleg zmanjšane dovoljene količine, miligram tujona na liter alkohola, tudi boljša tehnologija destilacije. Pred prepovedjo je bila pomanjkljivost izdelave, da je tujon oksidiral v tujol in s tem zastrupil pijačo. To po novem ni več tako. V prodaji so španske, češke, francoske in bolgarske različice. Poleg arome in vsebnosti tujona se razlikujejo v količini alkohola. Francoski pernod je 40-odstoten, češki sebor 55-odstoten, španski mary mayans pa ima 70-odstotkov alkohola.

Od leta 1998 je bil absint izredno priljubljen v Angliji. Tabloid Daily Mail je ponudil šokantno zgodbo, v kateri so pitje absinta primerjali z uživanjem vodke, kanabisa in LSD hkrati. Uvoznik Tom Hodgkinson je bil tolikšne publicitete nadvse vesel. Nasprotno pa Francozi in Švicarji nad angleškim preporodom niso bili navdušeni. Strokovnjak za absint Francois Guy je izjavil, da ta češka pijača, ki je v Angliji tako popularna, sploh ni absint. On je že vedel, saj je njegova družina v Pontarlieru že leta 1870 začela izdelovati absint. "Kako si dovolijo ukrasti naše ime?" je bentil: "če bi morala to češko zadevo piti Baudelaire in Rimbaud, bi se gotovo obračala v grobu."

Kar pa angleške mladine ne moti. E-generacija je pod sloganom "opojna pijača svobode" dobila dovoljenje za užitek v absintni pijanosti. Angleški farmakologi so ponudili idejo, zakaj je absint v Angliji tako priljubljen. Neke vrste placebo efekt ali neznano območje, primerljivo z intoksikacijo s kanabisom. Gre za naučene in pričakovane izkušnje, vzporedne s kulturnimi pričakovanji. Že s samim pitjem vstopiš v svet dekadence 19. stoletja. Zdi se ti fino in všeč si si kot razuzdan boemski poet, ki si je z Baudelairom izmenjeval zbadljivke. Zraven bi se smejal kot nor, se vrgel na medeninasto posteljo in zavpil: "Hočem umreti."

Sodobna britanska različica konzumiranja absinta je daleč najbolj pozitivna podoba, ki jo je absint kdaj imel. Kljub zaskrbljenosti britanskih oblasti so promet, prodaja in uživanje absinta za zdaj dovoljeni. Neprijetna usoda pa ga lahko doleti, če se bo uporaba preveč razširila. Da se ne bi uživanje sprevrglo v zlorabo, je britanski premier Tony Blair za Daily Telegraph izjavil, da zadevo spremlja z budnim očesom in da ga bo, če bo sila degradacije prevelika, prepovedal.

V Britaniji je absint široko popularen, v Ameriki pa je oživel v okviru gotske subkulture. Eno boljših internetnih strani o absintu vodi ženska po imenu Mordantia Bat. V romanu Anne Rice, Intervju z vampirjem, eden od junakov skoraj umre. Za slabost pa ni kriva pokvarjena kri, ampak absint. Viktorijanska Anglija je prizorišče Coppolove Drakule, kjer grof pove svoji oboževanki Mini, da je absint afrodiziak za dušo. K popularnosti absinta sta pripomogla tudi videospot "The perfect drug" skupine Nine Inch Nails in gotski roker Marilyn Manson, ki je iz Anglije, za lastne potrebe, naročil nekaj zabojev absinta. Kljub temu je v ZDA uradno še vedno prepovedan, čeprav je žena bivšega ameriškega predsednika o tem zbudila dvom. Hillary Clinton je na obisku v Pragi fotografirana s kozarcem absinta. Ali ga je pila ali pa je bil to odgovor soprogu, ki je izjavil, da je travo že kadil, inhaliral pa ni.

Domači pelinkovec

Tudi v naših krajih poznamo pelin. Listi se uporabljajo za kuhanje pelinovega čaja in pelinkovca, obe pijači pa naj bi bili zdravilni za trebušne tegobe. Že pred osemsto leti so o pelinkovcu zapisali: "Pijača omili melanholijo, bistri oči, krepi srce, pljuča in želodec, čisti čreva in pospešuje prebavo." Pelinkovec, grenki liker, pa poleg spomina na pelin vsebuje še izvlečke zelišč in grenčic, zato je rjav, vsebuje pa tudi nižjo stopnjo alkohola.

V Sloveniji ime absint ni registrirano in zato promet in prodaja nista mogoča. Imamo pa nekaj, kaj je močno podobno absintu. Močno alkoholno pijačo so po domače imenovani ta zelen. Po prvotnem receptu se za izdelavo uporabljajo pelin, špirit in voda. V steklenico špirita namočijo na drobno nasekljan pelin in steklenico ovijejo v časopisni papir, da ohrani značilno zeleno barvo. Zavitek postavijo v hladen temen prostor. Po dvanajstih urah vsebino precedijo in ji dodajo enako količino vode. Tovrstno zeleno stimulacijo so tradicionalno ponudili na prvomajskih prireditvah na okoliških hribih.

Domača receptura pa pozna tudi drugačno obliko priprave zelenega opoja, pri kateri špirit zamenja šnops. Stane Kirn iz Kamnika pod Krimom skuha sadno žganje, 70- do 75-odstotno, če je manj alkohola, porjavi. Temu doda prvi spomladanski pelin z domačega vrta in pusti zvitek stati en teden. Rezultat je Kirnov 70-odstotni zelen, ki ga priporoča za ublažitev bolečega želodca, v njihovi gostilni pa ga strežejo po jedi, za prebavo. Poleg tega je ognjena voda pomagala pri preživetju njegovega starega očeta, ki je pozimi med nadzorom vzdrževanja mostu železniške proge Ljubljana-Borovnica nesrečno pristal v ledeni Ljubljanici. Trd od mraza je zahteval vse žganje, kar so ga imeli, in se potem, ko ga je popil, peš odpravil domov. Po šestih kilometrih hoje je doma popil še pol litra in zjutraj odšel na delo.

Vir: Mladina

časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB