Pero Piše

Bla Bla Bla - Bežanje od problemov
Bassman - Sre 12 Nov, 2008 09:18
Naslov sporočila: Bežanje od problemov
Zanimiv mi je fenomen bežanja od problemov.
Ko se ljudje soočajo z novimi stanji, novimi dogodki in novimi problemi.
Namesto, da bi te probleme reševali, se takrat, ko postane malo bolj hudo, preprosto umaknejo. Grejo nazaj v tisto varno življenje, ki so ga imeli prej.

Na koncu pa pol jok in stok, kako se jim nič v življenju ne spremeni, nič se ne premakne, nič ne gre na boljše.

Jasno, ker se situacije, ki se jim reče problemi postavijo zato, da se nekaj iz tega naučimo in namesto, da to situacijo rešimo in gremo "višje" se raje umaknemo nazaj.

V tisti varni pristan, kjer smo celo življenje.

No potem pa seveda spet jok in stok, zakaj je življenje tak kurčevo in slabo!!!

Res čudno ane! širok smeh

če se dela po principu idiota. Neprestano se dela eno in isto, pa se pričakuje napredek! To še nikol ni šlo smeh
Terminatorka - Sre 12 Nov, 2008 13:46
Naslov sporočila:
Do problemov ne prihaja v življenju zato, da se iz njih učimo, ampak preprosto zato, ker je to »življenjsko«, del življenja in zato je prav, da te stvari kot take tudi sprejmemo. Ne pa kot nek apokaliptični scenarij, ki se dogaja samo nam. Seveda pa se lahko na nekaterih od problemov tudi nekaj naučimo.
Tudi ni nujno, da rešitev problema, v smislu napredka, pomeni, da gredo stvari vedno na boljše. Včasih gredo v tem smislu tudi na slabše. Ampak že samo dejstvo, da je nekdo rešil nek problem in je bolj v psihološkem smislu razbremenjen tega bremena, je kljub vsemu pozitivno. Posameznikova osebna sreča in napredek ne vodita vedno v isto smer.
Imaš recimo uspešne ljudi, poslovneže in podobno, ki ne prenesejo psihološkega bremena življenja, ki ga živijo in se odločijo, da svoj »problem« rešijo tako, da se odločijo za umik v nek povsem drug svet. če bi torej en borzni posrednik čez noč postal planšar v kakšni zakotni planini, bi težko govorili o napredku. Ampak za njega osebno je to vendar napredek.

Sicer pa je moje osebno mnenje, da večina ljudi, ki so poskrbeli za kakšen silen napredek ni do tega prišla zaradi problemov, ampak prav zaradi tega, ker problemov niso imeli, niso bili obremenjeni z neuspehom in so si upali tvegati. Tuakj mislim bolj sodoben vidik problemov. Jasno je, da so prve civiliazcije in vse, kar je človek pogruntal v svoji zgodovini, nastalo kot razrešitev "praktičnih problemov", recimo, zeblo ga je, pa je izumil ogenj itd. itd. Seveda imaš tudi v sodobnem svetu cel kup nekih izumiteljev in uspešnih ljudi, ki so nekaj dobrega »naumili«, da so se izkopali iz neke svoje osebne krize ( J. K. Rowling je recimo napisala Harryja Potterja, ker, kot bi danes kdo rekel v Sloveniji, »ni imela za burek« in potem s tem obogatela. ), ampak meni je ljubša tista druga kategorija t. i. »dreamerjev«, sanjačev, ki imajo ideje, ki imajo cilj v katerega verjamejo in neobremenjeno sledijo svojemu ustvarjalnemu gonu. Ker marsiakteri človek s problemom en razmišlja o tem, akj pravzaprav je njegov problem, ampak samo, kako ga bo na hiter način rešil. Lahko da ga bo, ja. Lahko pa da bo na takšen način padel v pogubo.
Pa tudi med uspešnimi ljudmi se da hitro opaziti, da imaš karieriste in »karieriste«. Enim se je kariera zgodila kar tako, sama od sebe, ker so pač delali tisto v čemer so uživali in bili dobri v tem. No, drugi pa so za to uporabili druge metode; od postelje do VIP, političnih in drugih spletk itd. itd. Slej kot prej pa se bodo eni izmed teh soočili tudi s kakšnim osebnim problemom, ker konec koncev obstaja tudi nek naravni tok dogodkov proti kateremu ni pametno plavati.

Kar pa zadeva vrnitev v t. i. »varni pristan«, jaz v tem ne vidim problema, če je to res varni pristan. če pa je pristan nočne more, potem pa to res ni smiselno.
Hočem pa predvsem povedati to, da ni nujno, da probleme vedno rešujemo skozi prizmo nekega napredka, še posebej ne z vidika napredka v ekonomskem smislu. Tako kot nekateri ljudje podležejo svojim »problemom«, strahu, bojazni in ne upajo seči »višje« v življenju, imaš tudi vsaj enak odstotek ljudi, ki vse to počno, segajo po zvezdah, pa jih na koncu pokoplje njihova lastna bolestna ambicioznost. V psihološkem smislu pa imajo oboji PROBLEM. Problem, ki z napredkom nima dosti skupnega.
Ne vem sicer kaj o reševanju problemov pravijo kakšen knjigice za samopomoč in podobno, ker te literature ne berem. Je pa drugače to eno široko in kompleksno poglavje v resni psihologiji. Začetek reševanja problemov pa se v tem smislu po navadi začne pri samozaznavanju in samoocenjevanju. Kar pomeni, da ni hitre poti do rešitve problema, ampak, da je treba najprej ugotoviti kateri »vzrok« je privedel neko osebo do določenih dejanj, obnašanj. Po teoriji atribucije pa ima človekovo delovanje tako notranje kot zunanje vzroke. Na posameznikovo motivacijo, tudi pri reševanju problemov, pa imajo pomemben vpliv t. i. strategije samooviranja. To pomeni, da človek sam išče neke strategije samoobrambe, nekakšne »izgovore« s katerimi opravičuje svoj morebitni neuspeh. Skrajni primeri tega so recimo bežanje v odvisnost, milejše oblike pa samopomilovanje, slab spanec, jemanje določenih zdravil itd. Vse to pa potem fiktivno premakne vzrok za človekov neuspeh ali nerazrešen problem izven njega samega. In vse to se lahko še bolj poglobi, če tak človek vidi, da tudi drugi okoli njega v enaki situaciji ravnajo podobno ( skupinska panika itd.). če se te stvari ukoreninijo v posameznikovi zavesti pa lahko pride do t. i. naučene nemoči. In TA je, vsaj po mojem mnenju, najpogostejši vzrok, da ljudje dejansko ne rešujejo svojih problemov. Jaz temu ne bi rekla, da delujejo po principu idiota, ampak, da imajo resen psihični problem, ki ga morajo na takšen, torej resen način, tud začeti reševati. Seveda pri vzroku, ki je znotraj njih samih, in ne pri posledici, ki se kaže navzven , recimo v tem, da so poslovno ali kako drugače neuspešni.
In navsezadnje tudi bežanje od problemov ni nek fenomen, ampak povsem življenjska stvar, s katero se je treba konstruktivno soočit.
Bassman - Sre 12 Nov, 2008 14:24
Naslov sporočila:
No če potegnem črto, nič ni čez noč.
Problem lahko nastaja dolgo ali čez noč, vendar reši pa se ne tako hitro.

Dejstvo je, da se nekateriu zavedajo ali zavedamo, da imamo probleme in le te rešujemo na nek način.

Hudo pa je to, da se nekateri zavedajo, da imajo problem pa ga ne rešujejo oz. se zgovarjajo saj se bo samo rešilo.

Brez nič ni nič.
100mark - Sre 12 Nov, 2008 21:12
Naslov sporočila:
hahaha ta je pa dobra mislim izjava našega župana iz našega okraja par let nazaj ko je bila ujma poplave problemov ne zmanjka vsepovsod jok in stok pritiskanje oškodovancev na razne ustanove in naš vrli župan je izjavil POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL
Arbi - Pet 14 Nov, 2008 09:22
Naslov sporočila:
Ta župan rešuje predvsem zelo resen problem, ki se mu reče:" Kako udobno ležati na kavču in piti konjak?" Samo upamo lahko, da ga ob takem poležavanju kje kaj špika v rit, da mu pa vseeno le ni preveč hudo udobno.
Bolj, kot je človek primitiven, bolj preproste in primitivne cilje si postavlja. Recimo Zmago Jelinčič mora imeti najnovejšo Heckler&Koch karabinko ali pa znamko, ki jo je v čast 82. rojstnega dneva Britanske kraljice izdal Monaški princ. Se pravi, lahko bi mu rekli kar Gospod Sraka (Jelinčiču).
Bolj preprost in primitiven cilj je, lažje ga dosegamo. čeprav se zdi neznansko težko priti do redke znamke izdane na 82. kraljičin rojstni dan, je vseeno prava mala šala proti cilju, ki predstavlja ustvariti simfonijo ob kateri bo tudi psihopatom prišla solza na oči ali pa napraviti sliko, ob kateri bo celo Britanska kraljica padla na kolena.

Veste, 99,99% ljudi se nikoli ne sreča z tazaresnimi problemi v življenju. Le izjemno nadarjeni posamezniki (kot sem recimo jaz,hihi) imajo tazaresne probleme in sicer, kako uskladiti primitivno realnost vsakdana (hrana, pijača, znamke, orožje, otroci, družina-vse tole nikakor ne podcenjujem in je zelo potrebno in nujno za srečo in življenje, vendar, če smo pošteni, to zmore le več, kot 50% ljudi) s svojo lastno, kreativno, neukrotljivo naravo, ki se hoče uveljaviti v perfekciji nečesa. Ne zato, ker bi hotela slavo ali narcisistično moč, ampak zato, ker moja narava takšna JE.

LP,Arbi
Arbi - Pet 14 Nov, 2008 15:34
Naslov sporočila:
čestitam pa objavi terminatorke.
Odličen, neverjeten post. Psihologi bi padli na kolena ob tem in čisto upravičeno. Sicer to oni znajo zelo učeno povedati in seveda obstaja še mirijada malenkosti in neprijetnih detajlov, ampak to je to.

LP,Arbi
badabum - Pet 14 Nov, 2008 18:01
Naslov sporočila:
“It is not the critic who counts, not the man who points out how the strong man stumbled or where the doer of deeds could have done better. The credit belongs to the person who is actually in the arena, whose fat is marred by dust and sweat and blood, who strives valiantly, who errs and comes up short again, who knows the great enthusiasm, the great devotions and spent himself in a worthy cause, who at best in the end triumphs of high achievement and who at worst if he fails, at least, fails while daring greatly so that his place shall never be with those cold and timid souls who know neither defeat nor victory."

teddy roosevelt
Arbi - Pet 14 Nov, 2008 21:06
Naslov sporočila:
Ne ne. Kakšen Teddy!
To je vendar rekel George Washington! Hihi
Ravno ta trenutek je Indijski zgodovinar 5. stopnje brahmana monsignor excellance mr. Mahvialishi Pra Manashishasiavilly v svoj doktorat zapisal, da je potrebno vse citate Teddyja v resnici pripisati Georgu Washingtonu. Ne verjamete? Ni potrebno meni, saj mi itak nič ne verjamete. Pa Googlu verjemite!
Eh, kaj čemo.

LP, vikonta Arbarella Von Königskunstenfürerfrau
Bassman - Pet 30 Jan, 2009 12:26
Naslov sporočila:
Zelo dobro poznam osebo, ki beži od problemov s pretiranim delom.
Lahko bi rekli, da je deloholik.
xenia - Pet 30 Jan, 2009 12:53
Naslov sporočila:
Bassman @ Pet 30 Jan, 2009 12:26 Napisal/a:
Zelo dobro poznam osebo, ki beži od problemov s pretiranim delom.
Lahko bi rekli, da je deloholik.


Ah, lahko je deloholik, lahko alkoholik, kakršna koli vrsta odvisnosti ni dobra in je bežanje pred problemi.

Kratkoročno neko opajanje že pomaga, a dolgoročno prav gotovo ne.
Ni široke ceste niti bližnjice do znanja, mi je nekoč napisala učiteljica matematike v spominsko knjigo.
Bassman - Pet 30 Jan, 2009 13:00
Naslov sporočila:
Nikoli ni bližnjice, življenje vedno poskrbi, da te vrže tja kjer si ostal.
Nekateri pa hočejo vse iz danes na jutri in vedno iščejo bližnjice za vse v življenju. Pa ne glede na to kolikokrat jih zaradi tega dobijo po grbi, vedno znova in znova iščejo bližnjice. Telo se upira, pojavljajo se bolečine, stres, nervoza, itd. ampak še vedno jim ni jasno. Za nič v življenju ni bližnjice.
Vse moramo prehoditi, kar nam je namenjeno, zato, da se naučimo!
xenia - Pet 30 Jan, 2009 13:07
Naslov sporočila:
Seveda, Jung je napisal, da so problemi dobrodošli, ker bi bilo brez njih življenje res dolgočasno. Ne smemo pa si problemov vzeti kot nekaj slabega ampak torej kot torej nekaj dobrega, izziv.

LP
Terminatorka - Pet 30 Jan, 2009 22:45
Naslov sporočila:
No jaz sem na to temo že dovolj napisala. Zanimivo pa mi je pri tem še nekaj... fenomen, kako je nekaterim največji PROBLEM ukvarjanje s tujimi problemi.
Pred leti je bil en zanimiv mednarodni umetniški projekt ptudi ri nas problemarket.com, kjer si lahko "trgoval" s problemi. Vidiš, bass, to bi bilo nekaj zate. Ti bi takoj kupil vse tuje probleme. Pa bi to rešilo tvoje? fredi

Aja, pa point je bil v tem, da je imel problem vrednost, če ni bil rešen. Takoj ko ga je nekdo rešil, pa je izgubil vrednost. Skratka, jaz mislim, da bi bil naš šefe pravi bogataš na tej borzi. nasmeh
Bassman - Sob 31 Jan, 2009 10:24
Naslov sporočila:
Verjetno bi moral probat s tem.
Samo kako pa veš, da je nek problem rešen.
če ti pvoeš rešitev zanj, še ne pomeni, da je rešen.
donna - Sob 31 Jan, 2009 15:24
Naslov sporočila:
Kako veš, da je nek problem rešen?
Ko je rezulatat pozitiven in zadovoljiv in se ne rabiš več ukvarjat s tem:

Jaz še predobro vem kako je reševati probleme, ma pa ne od drugih- pred časom so se mi problemi pojavljali drug za drugim, ma sem enga rešila, se je pojavil drug, dejansko te lahko pripelje do stresa, ampak je odvisno kako se spopadeš z težavami, ja, nekateri se z njimi spoprimejo, drugi stagnirajo, nekateri uporabljajo alkohol, droge...

Sama se kar našla neke rešitve, nekatere sicer kratkoročne, začasne, bolje to kot nič.

fajn pa je, da ne ostaneš sam

Da bi pa reševala probleme drugih- Zakaj?
Lahko podam samo svoje mnenje in to je to, ki se ga upošteva ali pa ne, sem bolj "egoističen" tip, vendar še vedno dovolj sočutna za soljudi.
Arbi - Sob 31 Jan, 2009 15:32
Naslov sporočila:
donna @ Sob Jan 31, 2009 3:24 pm Napisal/a:

Lahko podam samo svoje mnenje in to je to, ki se ga upošteva ali pa ne, sem bolj "egoističen" tip, vendar še vedno dovolj sočutna za soljudi.


Še posebej Arbija zelo rada čutiš,hihi.

LP,Arbi
Bassman - Tor 23 Jun, 2009 08:37
Naslov sporočila:
Problem je rešen, ko zate ni več to problem.
čeprav danes ljudje niti problemov ne znajo več reševati, gre bolj po sistemu, bo že.....
Arbi - Ned 28 Jun, 2009 12:21
Naslov sporočila:
Bassman @ Tor Jun 23, 2009 9:37 am Napisal/a:
Problem je rešen, ko zate ni več to problem.
čeprav danes ljudje niti problemov ne znajo več reševati, gre bolj po sistemu, bo že.....


Niti ne gre tako. Gre tako: bo že BREZ te neprijetne zadeve, brez tega in tega problema. In potem je hudič. Recimo. Zelo trpijo ljudje, ki so se vpisali na neki faks in ga niso končali in so rekli: bo že tudi brez tega! In seveda tisti BO ŽE nikoli ni prav dobro prebavljiv in užiten in življenje ni dobro.
KAR SI ZAčEL TO KONčAJ! če pa nisi mogel končati pa moraš imeti za to konkreten razlog, na katerega čisto pa prav zares nisi mogel vplivati. Recimo, če govorimo o faksu. Imaš prometno nesrečo, v kateri si poškoduješ glavo in postaneš retardiran. Ali pa, zadene te strela in izgubiš mentalne zmožnosti.
če imaš mentalne zmožnosti in osebnost nevrotično, potem najprej popravi nevrozo (psihoterapija, kajpa drugega a ne?) in potem te niti telesna invalidnost ne sme ustaviti!
Probajte tako živeti in vam bo lažje.

LP, Arbi
Terminatorka - Ned 28 Jun, 2009 21:02
Naslov sporočila:
Bassman @ Tor 23 Jun, 2009 09:37 Napisal/a:
Problem je rešen, ko zate ni več to problem.
čeprav danes ljudje niti problemov ne znajo več reševati, gre bolj po sistemu, bo že.....

Hja, to je zelo dovisno od ljudi in situacij. Jaz to ravno ne bi tako zelo posploševala.
Ker obstajajo tudi ljudje, ki znajo naredit problem iz nič. In kot jaz opažam je veliko tudi takih, ki probleme ustvarja iz stvari, ki sploh niso problemi.
No, malce za šalo, pred dnevi sme slišala, da ženske znamo za vsako rešitev najti težavo. nasmeh
Bassman - Pon 29 Jun, 2009 08:06
Naslov sporočila:
Terminatorka @ Ned 28 Jun, 2009 10:02 pm Napisal/a:
Bassman @ Tor 23 Jun, 2009 09:37 Napisal/a:
Problem je rešen, ko zate ni več to problem.
čeprav danes ljudje niti problemov ne znajo več reševati, gre bolj po sistemu, bo že.....

Hja, to je zelo dovisno od ljudi in situacij. Jaz to ravno ne bi tako zelo posploševala.
Ker obstajajo tudi ljudje, ki znajo naredit problem iz nič. In kot jaz opažam je veliko tudi takih, ki probleme ustvarja iz stvari, ki sploh niso problemi.
No, malce za šalo, pred dnevi sme slišala, da ženske znamo za vsako rešitev najti težavo. nasmeh


Ja v bistvu to zelo drži, kajti ženske menda niste srečne, če ni problemov.
Arbi - Pon 29 Jun, 2009 17:45
Naslov sporočila:
Bolje je narediti problem več, kot se delati, da kakšnega ni. če problem več JE, potem se izkaže, da JE problem, če NI potem je vse v redu in gremo dalje. če pa se delamo, da problema ni pa smo v velikih težavah. Največkrat se potem grenko soočamo z ljudmi, ki so udeleženi v zanikanem problemu. V nobenem problemu nismo sami namreč. Ravno zaradi tega, ker so še drugi, problem naraste v strah. Zadeve so prepuščene kaotičnemu razvoju, ki vodi v konflikte in sovraštvo. Po domače: v sebi skrivamo prikrito jezo na koga drugega, kateremu ne upamo povedati, da je grešil (lahko izgubimo prijateljstvo recimo) ali pa na same sebe, ker nismo bili zmožni problema rešiti (smo falirani študent). Vse to se nam zelo lepo razleze v celotno naše življenje in nekega dne ne moremo več spati ali pa nas "nenadoma" začne nekaj dušiti, se slabo počutimo ne da bi vedeli kje je kaj narobe in potem se začne...proces zdravljenja. če pa zdravljenja ni pa gre tako do smrti.

LP, Arbi
Bassman - Tor 30 Jun, 2009 09:38
Naslov sporočila:
Problem jeker dosti ljudi ne vidi, da je problem.
Ali pa si tega nočejo priznati in si zanikajo problem.

Velik napredek je že to, če priznaš, da problem je in ga je potrebno rešiti.

Nekateri, ko problem odkrijejo, enostavno čakajo, da problem izgine.
Včasih res izgine, vendar se v večini potem tudi vrne, ker ljudje ne spremenijo svojih dejanj.
Terminatorka - Sre 01 Jul, 2009 01:14
Naslov sporočila:
Ja meni je to vse jasno, kar pravite. In mioslim, da sem svoje mnenje o tem že podala ( ne bi g azdaj še enkrat brala, običajno stojim za tistim, kar napišem). Vseeno pa ne gre toliko napihovat tega, kao noben na tem svetu se ne zna več soočit s problemom. Folk beži od problemov itd. itd.
Ne vem če je glih toliko luzerjev na svetu. So, ampak vsaj v moji neposredni bližini jih ni veliko.
Sicer pa lahko mi apmetujemo tukaj v tri krasne, noben problem se en bo rešil , dokler ga ne bo začel reševati človek, ki problem dejansko ima. Vse je odvisno od posameznika. Boj za preživetje je krut in "only strong survive".
Arbi - čet 02 Jul, 2009 22:21
Naslov sporočila:
Nič ni kruto. Kruto vidi le človek, ki se boji. Boji pa se nevrotik. če si pošten in se ne bojiš ti nima kaj hudega biti v življenju. Hudo je, če zboliš ali izgubiš svojca, ampak potem se pobereš, ker te ni strah živeti.

Hudo je le za nevrotike in teh je 75% v Sloveniji. In zato je tema zelo resnična. Problemi, ki jih ne rešujejo uničujejo njihovo samozavest oz. še tisto kar je od nje ostalo in potem ostane od njih samo še regljajoča lupina, ki počasi usiha.

Pa bi lahko šli na psihoterapijo, če bi mene poslušali. In še vedno nočejo!

LP, Arbi
Terminatorka - Pet 03 Jul, 2009 19:49
Naslov sporočila:
Arbi, jaz niti približno nisem imela v mislih to, o čemer ti govriš. Meni beseda krut, v kontekstu, v katerem sem jo uporabila, ne pomeni,da se česa bojim. Jaz se življenja ne bojim. Meni je fajn živet. Jaz si upam živet. Meni je življenje izziv. Meni ni point v tem, da mi je v življenju lahko, ne iščem bližnjic. Se znam soočit z realnostjo. Tudi z izgubo svojca, brez da v nedogled travmiram in se smilim sama sebi. Ne premorem pa vedno dovolj sočutja, če to lahko tako poimenujem, za ljudi, ki vsega tega ne zmorejo predvsem po lastni krivdi oz. ki se sami brezglavo spravijo v brezizhodne situacije. V takih primerih pa resnično rečem "only strong survive". Ampak imaš pa ljudi (polnoletne, da ne bo pomote!), ki samo čakajo kdaj bo kdo poskrbel za njih. Pa ne samo to, oni celo trdno verjamejo, da nekdo MORA poskrbet za njh. Da so odgovornost ali vest družbe itd. itd. Vraga mora! To je otročje in neodgovorno. In zakaj bi se potem za takšnega človeka morala jaz sekirat, če on/ona s prstom ne migne, da bi mu bilo v življenju bolje??
Shajtana - Sre 08 Jul, 2009 10:37
Naslov sporočila:
Terminatorka @ Pet Jan 30, 2009 11:45 pm Napisal/a:
No jaz sem na to temo že dovolj napisala. Zanimivo pa mi je pri tem še nekaj... fenomen, kako je nekaterim največji PROBLEM ukvarjanje s tujimi problemi.
Pred leti je bil en zanimiv mednarodni umetniški projekt ptudi ri nas problemarket.com, kjer si lahko "trgoval" s problemi. Vidiš, bass, to bi bilo nekaj zate. Ti bi takoj kupil vse tuje probleme. Pa bi to rešilo tvoje? fredi

Aja, pa point je bil v tem, da je imel problem vrednost, če ni bil rešen. Takoj ko ga je nekdo rešil, pa je izgubil vrednost. Skratka, jaz mislim, da bi bil naš šefe pravi bogataš na tej borzi. nasmeh


Ta je dobra ja. V bistvu mene živcirajo ljudje, ki se nikoli ne ukvarjajo s svojimi problemi ampak vedno samo s tujimi. Kar je seveda lažje, najlažje je dat "pravi" nasvet, ki naj ga nekdo upošteva in potem cmokat in zavijat z očmi, če ga nekdo ne.

Jaz se svojim problemom ne izogibam (seveda ko se zavem da imam problem ker prej ne gre), ponavadi ko imam polno glavo svojih težav si vzamem en večer frej in stran od vsega da mal "možgane spočijem" naslednji dan pa potem razmislim in naredim plan kaj bom naredila, da bo situacija boljša. Ravno zato me najbolj iz tira mečejo stvari, ki jih ne morem rešit...ali na katere ne morem vplivat ali izboljšat.
Bassman - Sre 08 Jul, 2009 12:49
Naslov sporočila:
Včasih pa je treba počakat pa se kasneje najde rešitev za problem?

Velikokrat je pri nas problem neučakanost.
Arbi - čet 09 Jul, 2009 13:53
Naslov sporočila:
Terminatorka @ Pet Jul 03, 2009 8:49 pm Napisal/a:
"only strong survive". Ampak imaš pa ljudi (polnoletne, da ne bo pomote!), ki samo čakajo kdaj bo kdo poskrbel za njih. Pa ne samo to, oni celo trdno verjamejo, da nekdo MORA poskrbet za njh. Da so odgovornost ali vest družbe itd. itd. Vraga mora! To je otročje in neodgovorno. In zakaj bi se potem za takšnega človeka morala jaz sekirat, če on/ona s prstom ne migne, da bi mu bilo v življenju bolje??


Saj jaz ne pričakujem od tebe, da se moraš zaradi tega sekirati. četudi bi te cel planet prepričeval, da se sekiraš zaradi tega se ne bi in jaz se tudi ne bi. Vse ljudi se ne da odrešiti in če sebe zadovoljivo porihtaš si naredil vse. Potem pride vse drugo na vrsto, ker pač drugače ne gre, če si urejen, kot tako, da ti uspe. Razen, če imaš nesrečo in zboliš npr. ali kaj podobnega.
če bi bilo "only strong survive" bi bil svet že raj. Vendar ni tako. To se ti samo zdi, če si človek, ki si za kaj prizadevaš. Ker takrat čutiš, da si strong in si tudi v podobni družbi. Večina ljudi pa ne razmišlja tako in je zadovoljna v svojih varnih gnezdih, da so živi. Nič drugega. To večinoma traja dovolj dolgo, da vzgojijo novo generacijo ljudi, ki se znova generalno gledano tako obnaša. Strong pa je strong samo za tiste, ki so že kaj resnega in odgovornega delali. Fičfiriči ne vedo kaj to je, hodijo pridno na delo (če ga imajo) in vendar živijo in se imajo celo za najbolj pametne včasih, hihi.

LP, Arbi
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Powered by phpBB2 Plus and Kostenloses Forum based on phpBB