| Avtor |
Objave |
 -Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 9:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Ana Koman o primeru spolnega nadlegovanja v službi:
Pričakovala bi vsaj disciplinski postopek
Predsednica senata za prekrške: Tudi prednostni primeri čakajo eno leto - Kazni so visoke, a ni podlage za hitro ukrepanje
Ljubljana - Prvi odmevnejši primer spolnega nadlegovanja na delovnem mestu se je dogajal na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. Delavke, ki so policiji prijavile, da jih je nadlegoval direktor, čakajo na razpis obravnave na ljubljanskem okrajnem sodišču. O spolnem nadlegovanju govorita še dva zakona, in sicer zakon o enakih možnostih in zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Zagovornica enakih možnosti Tatjana Strojan je - kot ji narekuje prvi - že izdala mnenje, da so bile delavke spolno nadlegovane, delovna inšpektorica pa je napisala prijavo sodniku za prekrške. S predsednico senata za prekrške Ano Koman smo se pogovarjali o tem, kakšen je nadaljnji postopek v teh primerih.
Delovna inšpektorica je štirim sedanjim in eni nekdanji delavki ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV Ljubljana) sporočila, da je ukrepala v skladu s pristojnostmi, torej je napisala prijavo sodniku za prekrške. Kaj to pravzaprav pomeni?
Sodnik za prekrške je dobil predlog za uvedbo postopka o prekršku in ga bo začel obravnavati, ko bo po prednostnem vrstnem redu prišel na vrsto. Vendar to ne pomeni, da bo se bo to zgodilo takoj. Predvidevam, da je postopek vložen pri sodniku za prekrške v Ljubljani, ki je eden od najbolj obremenjenih organov; 24 sodnikov dobi v obravnavno približno 45 tisoč zadev na leto. Skupaj z zaostanki jih imajo v enem letu več kot 90 tisoč. Glede na veliko število prednostnih zadev, ki se morajo obravnavati po vrstnem redu prispetja, bo omenjena zadeva verjetno prišla v obravnavo v približno enem letu.
Kaj mora narediti sodnik za prekrške?
Uvesti mora redni postopek, kar pomeni, da mora najprej zaslišati delodajalca in njegovo odgovorno osebo. Potem mora kot priče zaslišati vse prizadete delavke in osebo, ki jih je nadlegovala. Ugotoviti mora, ali so bile delavke spolno nadlegovane. To je podlaga za ugotavljanje odgovornosti delodajalca in njegove odgovorne osebe. Treba jima je dokazati, da niso zagotovili varstva pred spolnim nadlegovanjem.
Primer delavk je precedens. Inšpektorji, denimo, nimajo nobenih navodil ali pravilnikov, kako naj bi ravnali. Je tudi pri vas tako?
Pravilnikov, kot je meni znano, ni. Postopek vodimo po zakonu o prekrških. Do senata za prekrške ni prišel še noben takšen primer. Edina podlaga je še direktiva Sveta Evrope iz leta 2002/73.
To je direktiva, ki je državi naložila, naj poskrbi, da ne bo prihajalo do diskriminacije?
Da. Po njej morajo delodajalci in njihove odgovorne osebe v svojem delovnem okolju omogočiti varno delo. Preprečiti morajo vsako vrsto diskriminacije, tudi spolno. Direktiva obenem razlaga, kaj je spolno nasilje. To ni le fizično, ampak tudi verbalno in neverbalno. Država je vsebino direktive zdaj vgradila v 45. člen ZDR. Šesta točka 229. člena tega zakona pa določa, da se lahko delodajalca in njegovo odgovorno osebo kaznuje, če ne zagotovita varstva pred spolnim nadlegovanjem.
Toda po tej točki bi verjetno lahko kaznovali skoraj vsakega delodajalca, ker najbrž nobeden ni sprejel posebne politike proti spolnemu nadlegovanju, kot je denimo predlagal Urad za enake možnosti. Kaj bi bilo treba storiti, kadar je direktor sam nadlegoval podrejene?
Zakon predvideva najmanj milijon tolarjev kazni za delodajalca in najmanj osemdeset tisoč tolarjev za njegovo odgovorno osebo. To pomeni, da so lahko najvišje izrečene kazni za prekršek po 25. členu zakona o prekrških za pravno osebo do deset milijonov in za odgovorno osebo pravne osebe do 500 tisoč. Novi zakon o prekrških, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2005, zgornjo in spodnjo mejo precej zvišuje, in sicer na 30 milijonov oziroma milijon tolarjev. Kazni so torej dovolj visoke, nimamo pa zakonske podlage, da bi lahko takšne zadeve reševali predprednostno. Niti zakon o prekrških, niti pravilnik o notranji organizaciji organov za postopek o prekrških, niti nekatera določila sodnega reda, ki se uporabljajo tudi za sodnike za prekrške, ne dajejo te možnosti.
Torej so prekrški, ki jih odkrivajo finančni, veterinarski in delovni inšpektorji, izenačeni?
Natanko tako. Sodnikom senata se to ne zdi prav. Pravosodnemu ministrstvu smo vsaj trikrat predlagali drugačno določitev prednostnega vrstnega reda reševanja zadev: naj bi jih bilo manj in naj bi bile prednostne zgolj najhujše oblike kršitev predpisov. Zdaj tako obravnavamo skoraj vse zadeve.
Tudi prometne prekrške?
Tiste, kjer so predpisane kazenske točke ali prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. In teh je ogromno. Predlagali smo, da bi se prednostno obravnavale samo tiste zadeve, pri katerih je predpisano prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, torej osemnajst kazenskih točk. Pri inšpekcijah smo predvideli precejšnjo selekcijo; ne kaže enačiti kršitve predpisa, denimo, da je storilec prekrška zamudil rok oddaje poročila za en dan, z omejevalnimi sporazumi po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, ali z zlorabo prevladujočega položaja, ali z zakonom o trgu vrednostnih papirjev, ali s pranjem denarja, ali s prekrški z elementi nasilja. To je nesmisel. Ti prekrški bi po našem morali imeti prednost in bi jih moralo biti največ dvajset odstotkov. Zdaj jih je na senatu gotovo okrog osemdeset odstotkov. Potem ni prednosti.
Kdaj ste to predlagali pravosodnemu ministrstvu?
To počnemo že dve leti in predloge zapišemo tudi v vsa letna poročila.
Kaj bi se dalo narediti, da zaščita delavcev ne bi ostala zgolj na papirju?
Pri sodnikih za prekrške je glavna ovira preobremenjenost. Minister bi lahko s pravilnikom o notranjem poslovanju določil, da se te zadeve rešujejo predprednostno. V pravilniku je sicer določba, da lahko svet sodnikov za prekrške določi, da so nekatere zadeve prednostne, če ugotovi, da je to potrebno. Svet je potem določil, da se prednostno obravnava tudi nasilje v družini. Sicer bi ti primeri pri sodnikih za prekrške, ki so preobremenjeni, predvsem tisti v Ljubljani in Mariboru, lahko vsi zastarali.
Torej morajo delavke ZZV Ljubljana zdaj potrpežljivo čakati približno leto?
Pričakujemo, da bodo sodniki razbremenjeni, ko bomo začeli uporabljati nov zakon o prekrških; da se bodo lažje in hitreje lotevali težjih in pomembnejših zadev.
Kaj to pomeni za primere iz preteklosti?
To bomo še videli. Na koncu vsakega leta ostane sodnikom za prekrške približno 200 tisoč nerešenih zadev. Vprašanje je, kako bodo določili prednost reševanja zadev v novem sistemu in ali se bodo vse stare sploh prenesle na sodišče.
Kaj bi se zgodilo, če bi se sodnik za prekrške odločil in poiskal spis o tem primeru, ker se o njem veliko govori?
Z naše strani verjetno nič. A tako kot preganjajo sodnike, da so zadevo prepozno vzeli v roke, bi morda lahko koga preganjali, da se ni držal vrstnega reda in da je bil nekdo kaznovan, ki sicer ne bi bil, če bi sodnik za prekrške delal po vrsti. Sodni red ima sicer določbo, ki je zelo široka, a ne velja za sodnike za prekrške: glede na pomembnost lahko včasih sodnik določen primer vzame naprej. Potem je na njem, da odloči, katera zadeva je tako pomembna. Tam stvari niso tako zaprte, kot so pri nas.
Kako hud prekršek je po vašem mnenju spolno nadlegovanje na delovnem mestu?
Vsekakor bi ga umestila med hujše kršitve. Treba je vedeti, da se kršitve dogajajo s položaja moči. Delavke so v podrejenem položaju. Žrtve je strah, da bodo izgubile službo. Vsak dan se morajo vračati v delovno okolje. Danes ni preprosto dobiti zaposlitev; težko se ji je odreči zaradi spolnega nadlegovanja in biti potem na cesti. Menim, da je tovrstnega nasilja pri nas veliko in da je bilo doslej skrito. Ženske, ki zberejo toliko poguma, da ga prijavijo, bi morali obravnavati, tako kot je treba. S tem bi delodajalcem pokazali, da to ni šala in da morajo poskrbeti, da se kaj takega ne bi dogajalo. Od delodajalca bi v takšnem primeru pričakovala najmanj uvedbo disciplinskega postopka, ne pa da se vede, kakor da se ni nič zgodilo.
Avtor: Sonja Merljak
Vir: www.delo.si; Delo,d.d., časopisna hiša; 11.05.2004; Kronika
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi! 
|
|
   |
    |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 99120 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.4061s ][ Queries: 40 (0.1831s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
