| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Psihološki pogled ljubezni proučuje ljubezen kot intra- in interpersonalni odnos. Proučuje psihično dinamiko (izven)zakonske zveze glede na pojavne oblike konfliktov in kriz in načine njihovega razreševanja, odnos med spolnostjo in drugimi vidiki ljubezni, faze razvoja ljubezenskega čustva, čustveno (in)kompatibilnost partnerjev, ljubezen kot vrednota. Razlikuje med normalnimi, nevrotičnimi in psihotičnimi oblikami ljubezni, kakor tudi med vračano in nevračano ljubeznijo, ljubezen kot premagovanje strahu, sramežljivosti in drugih frustracij. Psihologija proučuje individualno osebna in socialno-kulturna pojmovanja ljubezni.
Eno izmed osnovnih vprašanj je, kaj ljubezen je in kaj ni. V tem ni enotnosti zaradi različnih vidikov gledanja. Med obema stranema ni ostre meje, obstaja pa skupni občutek (lat. sensus communis). Obstaja tudi dokaj splošno sprejeto stališče, da ljubezen ni zaljubljenost, ljubosumje in odvisnost, je pa iskanje bližine, spoštovanje in spoznavanje. Ljubezni se moramo biti sposobni učiti (Maslow, Trobisch), jo ustvarjati in predvideti, da nas ne bi prepričala sovraštvo in nezaupanje. Ljubezen je najbolj ustvarjalno in osrečujoče čustvo, ki predstavlja temelj partnerstvu, zakonskemu življenju in družini (Musek, 1995). Za mnoge, od umetnikov do filozofov in verskih voditeljev, je ljubezen najpomembnejše in najvišje, kar zmore človek. Šele tedaj, ko posameznik začuti in opredeli ljubezen na vseh ravneh svoje osebnosti, se pojavi ljubezen v polnem besede. Za nastanek medsebojne, partnerske ljubezni morajo biti izpolnjeni trije pogoji: 1. prisotnost potencialnega spolnega partnerja (glede na privlačnost, starost, itd), 2. kulturno okolje, v katerem se posameznik uči ljubiti in pričakuje ljubezen, ter 3. fiziološko vzburjenje, ki ga tolmači kot ljubezensko. Ljubezen se veliko bolj povezuje z osebnostnimi vidiki partnerja (privlačnost, osebnostne značilnosti) in medsebojno simpatijo, bistveno manj pa s podobnostjo in bližino, ki prevladuje pri prijateljstvu.
Pogoj ljubezni pa predstavlja trden občutek individualne identitete in avtonomije, ki omogoča dopustitev razširitve jaza na “deljeni jaz” (Lamovec, 1988). Drugače se lahko po Frommu razvijejo oblike psevdo-ljubezni, kot sta t. i. velika ljubezen v smislu idolizacija in idealizacije partnerja in sentimentalna ljubezen, ki obstaja le v domišljiji namesto v realnem odnosu. V teh nepravih oblikah ljubezni je oseba vezana na lik enega od staršev in projektivno prenaša čustva, pričakovanja in bojazni na partnerja, ker ni dosegla avtonomije v osebnostnem razvoju.4 Avtonomne osebnosti ljubijo drugače kot avtokratske5, tako kot osebnosti z visoko samopodobo in samospoštovanjem drugače kot tiste z nizko.
Maslow (1982) loči D - ljubezen, ki je znak primanjkljaja oz. posledica nezadovoljenosti primarnih potreb in B - ljubezen kot znak samouresničevanja. Za slednjo je značilna odsotnost obrambnega stališča, zato sta partnerja spontana, pristna in poštena drug do drugega; spolnost je združena z ljubeznijo in ni kompulzivna; skrb, odgovornost in poenotenje potreb, kjer se hierarhija potreb obeh partnerjev združi v eno. Gre za obojestransko prevzemanje odgovornosti in skrbi za drugega, za zabavo in veselje; sprejemanje in spoštovanje individualnosti drugega. Takšna ljubezen ni posesivna. V njej gre za potrjevanje - priznavanje avtonomije drug drugega. Gre za zdrav spolno ljubezenski odnos. Biti ljubljen pomeni biti razumljen. Zdrave osebe zato ustrezneje izbirajo partnerja glede na ugodne osebnostne lastnosti kot so poštenost, iskrenost in pogum, medtem ko so telesni videz in ekonomski ter socialni dejavniki manj pomembni. Naloga partnerjev je, da preidejo od D k B ljubezni. Kako je to mogoče, bomo videli šele pri praktičnih nasvetih.
Sternbergova tripartitna teorija ljubezni (Sternberg, 1990) pravi, da obstajajo tri dimenzije ljubezni, in sicer intimnost, strastnost in zavezanost z odločenostjo. Intimnost kot pretežno čustvena komponenta se kaže v težnji po bližini partnerja, medsebojni povezanosti, toplini in iskrenosti, iskanju stikov in komunikacije, vzajemni čustveni podpori in razumevanju, skrbi za partnerja in visokem vrednotenju partnerja. Jasno je, da se tisti, ki se boji intime z drugim, boji sebe, kar poslabšuje odnose v stres, zanikanje, depresije in obup.
Strastnost kot motivacijska komponenta se izraža kot zanosna čustvena usmerjenost k partnerju, kot telesna privlačnost partnerja, kot želja po zadovoljitvi različnih potreb v odnosu do partnerja. Zavezanost je pretežno kognitivna komponenta in se povezuje z odločitvijo, da se na nekoga globoko navežemo, ga ljubimo in ostanemo z njim. Po Sternbergu se različni tipi ljubezenskega odnosa dajo razložiti kot kombinacije teh treh sestavin. Tako prisotnost vseh treh komponent, intimnosti, strastnosti in zavezanosti, povezujemo z idealno, konsumativno ljubeznijo. Noro ljubezen predstavlja prisotnost strastnosti in zavezanosti, tovariška ljubezen vključuje intimnost in zavezanost, romantična strastnost in intimnost. Prazna ljubezen vključuje zgolj zavezanost, ugajanje pa samo intimnost.
Z merjenjem ljubezni so ugotovili, da je strukturalna sestava ljubezni podobna pri različnih vrstah odnosov, ki so jih poimenovali generalni faktor ljubezni (Lamovec, 1988). Ljudje izražamo ljubezen na šest najpogostejših ljubezenskih slogov: erotiko (gr. eros), ki se kaže kot telesna ljubezen do partnerja, ludus kot igriva in manipulatorska igriva oblika ljubezni, storge kot ljubezen, ki se razvije iz prijateljstva, obsesija (mania) kot emocionalno močna ljubezen, vendar s posedovalnim in ljubosumnim odnosom do partnerja, agape kot nesebična ljubezen do drugega in religiozna ljubezen do Boga in pragma, kjer so objektivne informacije o partnerju (poklic, imetje…) enako pomembni kot čustveni odnos. Ljubezenski odnos med partnerjema se spreminja s časom. Tako je strastnost značilna za zgodnjo fazo ljubezni, kmalu doseže zenit in nato upade. Intimnost (angl. intimacy – bližina) in zavezanost pa sčasoma naraščata, zato sta se izkazala kot ena izmed najboljših napovedovalcev trajnosti odnosa. Psihološki eksperiment je pokazal, da sta bili v skupini izbranih posameznikov sta bili erotična in obsesivna ljubezen zelo intenzivni, sledile so jima nesebična ljubezen, igra, prijateljstvo in pragmatična ljubezen, ki so bile manj izrazite. Pokazale so se pomembne razlike med spoloma. Moški so v eksperimentalni skupini v večji meri izbirali ljubezen kot igro, ženske pa prijateljstvo, pragmatično ljubezen in obsesijo. Glede erotične in nesebične ljubezni ni bilo razlik. Prav tako je zaljubljenost vplivala na izbiro ljubezenskih slogov pri študentih (Lamovec, 1988) - zaljubljeni so bili v večji meri od nezaljubljenih erotični, prijateljski, obsesivni in nesebični in manj so imeli ljubezen za igro. Psihologi so tudi ugotovili, da je samospoštovanje s prvinami samozaupanja, odgovornega ravnanja in erotičnost v pozitivni korelaciji in v negativni samospoštovanje in obsesivnost iz preprostega razloga, ker je ljubezen do sebe pogoj ljubezni do drugih.
Kot smo videli, čustvo ljubezni vključuje različno intenzivna čustva in stopnjo vzburjenosti, odvisno od faze ljubezni in ljubezenskega sloga. Intenzivnost kot jakostna in vzburjenost kot fiziološka komponenta sta vsebovani tudi v čustvih, ki so z ljubezenskim čustvom povezana. V intelektualistični evropski tradiciji so bila čustva predmet številnih razlag z namenom obvarovanja pred njihovo nevarnostjo in destruktivnostjo. Podobe kaotičnosti, neobvladljivosti, animaličnosti, iracionalnosti, ženstvenosti so bile stalnice takšnega razumevanja (Šadl, 1999). Še danes nekaj štejejo le racionalno kulturno obvladana, kontrolirana, urejena čustva v imenu osebnih in družbenih ciljev.
Emocije6 so kompleksni pojavi, ki vključujejo vedenjsko, doživljajsko in fiziološko komponento (Lamovec, 1988). Kažejo se v vrednostno pozitivnem ali negativnem doživljanju. Poleg vrednostne komponente imajo še aktivnostno in jakostno komponento (Musek, Pečjak, 1997). Vedenjsko in doživljajsko komponento emocij ocenjujemo preko lestvic in ček list, fiziološko pa preko različnih kazalcev vzburjenja, dihanja in ožilja (Lamovec, 1988). Lestvice in ček-liste lahko uporabljamo za ocenjevanje trenutnih (emocije) ali dolgotrajnejših emocionalnih stanj (razpoloženja). Razpoloženja npr. svetobolje (nem. Weltschmerzen) so splošnejša kot emocije. Empirične raziskave so potrdile, da so ženske bolj čustvene kot moški. V uporabi slogov erotičnosti in nesebične ljubezni pa ni razlik med spoloma.
Globlje si želimo doživeti ljubezen kot nekaj stabilnega. Še danes je veliko diskusije o tem, ali zvestoba sodi k ljubezni ali ne, pri čemer zvestoba sebi ni isto kot zvestoba partnerju. Ni nujno, da bi ljubili samo enkrat v življenju. Ko preneha odnos z enim partnerjem, se čez čas pojavi drugi. Veliko odraslih fantazira o absolutni brezpogojni ljubezni, po kateri naj bi jih drugi sprejemal, ne glede na to, kaj delajo in zato pričakujejo popolno prilagoditev. Takšna nerealna pričakovanja so usmerjena zoper zakon dajanja in sprejemanja. Narcis7 ne zna dajati ljubezni, želi jo predvsem prejemati. Zato je žrtev pretiranega pogojevanja. Ni mehanizma prilagajanja, po katerem se na eni strani nenehno odziva, na drugi pa nenehno terja. Sprejemanje osebe ne pomeni sprejemanje vsakega ponašanja. Govorimo o prepletanju brezpogojne in pogojne ljubezni.
Sodobno stališče je, da posameznik ljubezen izbere, pa četudi najbolj noro obliko. Po Eriksonu se ljudje vedno vedejo na najboljši možni način (po najboljši izbiri v trenutku) zanje. Vendar pa je to s stališča drugih lahko izbira najmanjšega zla, kar pomeni, da jim je sicer ljubezen ponudila priložnost za izstop iz svoje zaprtosti, pa jo zaradi disociacije niso izkoristili. čim višje postavljamo ljubezen, tem teže jo uresničujemo. Pri gibanju od ljudi – odtujevanju postaja ljubezen čedalje bolj abstraktna kot misel, občutek, ideja in kot taka nevračana in nesrečna.
vir: http://www.entra.si/nlp/objavljeno/ljubezen.htm#2
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
   |
      |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 104801 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2794s ][ Queries: 38 (0.0994s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
