Avtor |
Objave |
ankh
No.1 uporabnik
Starost: 50
Pridružen/-a: 22:10, 17-Dec-2003
objave: 1679
Teme: 83
Kraj: ljubljana
26164.4 kinta/e
698.5 šold/e
422.4 flika/e
|
|
Avtor: te besede je skozi mene napisal ključ življenja, Ankh, Crux Ansata.
Erotika, glasba. Obsedenost z njima spremlja mojo zavest že vse odkar sem prvič potopil svoje prste v žensko mehkobo in posodil uho tej nevidni lepoti.
Minulo jesen in zimo sem odkril izvir ter postavil novo Ankhovo pravilo, da je ženska najlepša in najbolj nežna takrat, ko ljubi, in ko je žalostna. Pričakoval sem, da bi v izvir namakal gobo tako dolgo, dokler ne bi vsrkala še zadnje kaplje tega kislega spoznanja. Nesel bi jo k ustom, da bi potešil svojo žejo po ljubezni. Vendar je bilo zame že prepozno. Lahko bi pil, a se ne bi nikoli odžejal. Preklet bi bil za vedno. Kristus bi me zapustil in v meni bi živel srebrni Juda.
Da; v tej žeji sem spoznal, da ženska takrat resnično ljubi. A v takem primeru ni nikogar, ki bi ji podarjeno vračal v obliki nekakšne sorodne čutnosti ali morda celo iskrene ljubezni. Takrat sem se prvič v življenju zavedel, da odrasli moški ne moremo ljubiti. Misel sem končal z novim Ankhovim pravilom. Ugotovil sem, da edini moški, ki je vreden solz, ženske sicer ne bo ljubil kot nekakšen najstnik, a je nikoli ne bo pripravil do joka. Ironično sem ugotovil, da moj objem nikoli ni okusil Nušinih solza.
Zgodilo se je, da sem prav v razmerju z Nušo, mojo Boginjo lepote, doživel krizo osebnosti. Prav takrat, ko sem bil prepričan, da ljubim žensko mojega življenja, je žalostna misel, da se vse lepo konča, skalila bistrino mojega uma. Toda taka je bila ljubezen. častil sem jo in v času največje žalosti me je nagnala izpred svojega obličja in me zapustila.
Spomnil sem se najinega ljubljenja. Bila je tišina in bil sem edini, ki je slišal glasbo. Prepletala sva se kot melodiji oboe in violine v prvem Adagiu Brandenburških koncertov. Nisva imela ne čembala, ne viol da gamba, da bi naju spremljale. Najina glasbena podlaga je bila nebeška belina brezmadežnih rjuh, najina spremljava čvrsti prijemi, strastni poljubi, dišeče potenje in globoko dihanje. Na rjuho najinega notnega črtovja sva enega za drugim s telesnimi sokovi pisala takte melodije življenja.
Bil sem kipar in moji roki sta gladili njeno telo kot bi že ne bilo popolno. In bil sem kot bi njeno nesramno lepoto želel vtisniti v nekakšen tridimenzionalni spomin. Njeni dolgi nohti so se skoraj vdrli v mojo kožo in igrali pizzicato po strunah mojega godala. Trgali so hrapavost lusk in svoje prizadevanje nagrajevali z žrtvovanimi podkožnimi krvavitvami.
Iz mene je izvabljala zvoke nesebične ljubezni kot bi žrtvovala nedolžno jagnje na oltar erotike. Ob vsaki njeni želji po vhodu vanjo si je njena duša utirala pot na Elizejske poljane. A moj mehak dotik si je želel ostati na zemlji. Ni mu bilo mar za dušo. Okušal je sladkobo in odpovedal bi se raju, da bi lahko še naprej grešil. In ta prekleti dotik me je hipoma postavil na trdnejša tla. Spomnil sem se namreč na vlogo, ki jo igrajo ženske v mojem življenju. Niti ene še nisem cenil po njeni notranjosti. Prekleto!
Ko je bilo konec, sva obležala na postelji. Segla je po kozarec šampanjca in mi s poljubom ponudila požirek. Nato je bila tema. Prikazale so se zvezde in nekje daleč je igrala melodija Portugalske glasbene zasedbe Madredeus, As Ilhas dos Acores.
Takrat sem prvič prekršil Ankhovo pravilo. Bil sem zaljubljen in solza, ki me je srbela po licu v temi, me je opozorila, da jo ljubim. Nje, kot tudi moje resnične ljubezni, nikoli ni prebrala s tega ledenega lica, ki je že samevalo v mraku. Zvok najlonske kitare, čela in harmonike še danes spominja na lepoto v mojem življenju, ki mi ni usojena.
Sledil je moj padec, culpa vitae meae. Ko me je zapustila, sem uporabljal jambski enajsterec, da bi jo dvignil med velikane nad oblake, nato pa popljuval in pahnil v ognjene zublje podzemlja. Podlegel sem hitrim ženskam, poceni alkoholu in težkemu tobaku.
Nekajkrat sem se prebičal po hrbtu, že drugi mesec pa ždim v celibatu, postal sem asket. Prepričan sem, da je to prava pot v novo ljubezen. Ne bom je namreč našel nikjer drugje kot v tem hedonističnem svetu.
Kaj menite sami?
|
|
|
|
najveèji èlovekov užitek in èudež je ankh: zalivanje zibeli življenja s tekoèino življenja.
|
|
|
|
Poklièunga
Odvisnik
Starost: 43
Pridružen/-a: 11:47, 16-Feb-2004
objave: 4227
Teme: 77
Kraj: Valhalla
54743.9 kinta/e
104.0 šold/e
791.0 flika/e
|
|
Kaj menim o tem?
Da že mal predolgo objokuješ to "tvojo" Nušo!
Ko sem te prvič srečal (mislim,da je tega dve leti) si glih imel pogovor o svoji izgubljeni ljubezni,sedaj po tolikem času ŠE VEDNO objokuješ to izgubljeno "ljubezen",kar se mi zdi malo čudno,glede na to,da si napisal,da nobene še nisi cenil zaradi njene osebnosti.Ali ti notranjost smatraš kot nekaj drugega, kot osebnost?
Moje mnenje je,da pač ni možno ljubiti brez,da osebo ceniš.
|
|
|
|
Who? ... Me? ... OK!
|
|
|
|
-Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 8:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Moje mnenje: da nikoli v življenju ne boš zares ljubil če boš ljubil samo telo.
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi!
|
|
|
|
Mijau
Profesionalka
Starost: 47
Pridružen/-a: 12:50, 08-Jan-2004
objave: 1123
Teme: 21
Kraj: Ljubljana
14379.0 kinta/e
2.0 šold/e
241.9 flika/e
|
|
Telesnost je le del ljubezni in sama kot taka ni prioriteta.
|
|
|
|
|
|
|
|
ankh
No.1 uporabnik
Starost: 50
Pridružen/-a: 22:10, 17-Dec-2003
objave: 1679
Teme: 83
Kraj: ljubljana
26164.4 kinta/e
698.5 šold/e
422.4 flika/e
|
|
najveèji èlovekov užitek in èudež je ankh: zalivanje zibeli življenja s tekoèino življenja.
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem NE moreš Odgovoriti na to Temo NE moreš Urejati svojih Objav NE moreš Izbrisati svojih Objav NE moreš Glasovati na Objavah Lahko prilepiš datoteke na tem forumu Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
104789 Attacks blocked
|
|
[ Time: 1.2338s ][ Queries: 36 (0.6413s) ][ Debug on ] |
|