| 
 
|  
	 
		| 
 
| Avtor | Objave |  
|  Gost 
 
  
 
 
 
 
 
 2.0 šold/e
 
 
   |  
 
 
| 
| 
 |  
| ŽENSKA Položi mi roko na trebuh,
 da čutiš kako trepeče od želje po tebi.
 Da si bruno, ki leže name, bi ozelenel,
 tolikšna je moja sla.
 Moje prsi so tehtnica za lepoto tvojega ljubkovanja;
 moj popek je čaša za strast tvojega telesa;
 moja stegna so bregovi za reko tvojega poželenja.
 Napolni moje nosnice s svojim dihom,
 ukroti moja usta s svojimi usti,
 moje roke s svojimi rokami,
 izmuči noge,
 da bodo v sladki utrujenosti drhtele
 kot bilka pod zrnom rose.
 ( Neža Maurer )
 
 
 KRUH
 Ustnice mi nabrekajo.
 Žile divje udarjajo.
 Slačim te.
 Gnetem, kot testo.
 Pod prsti čutim kruh za svojo lakoto.
 (Neža Maurer)
 
 
 LJUBEZENSKA PESEM
 Tako nemočna, tako nežna se ti zdi, ko spi.
 Pričneš se tihotapiti, previdno in počasi,
 veš, da te lahko vsak šum izda,
 da te noben premik ne skrije. Zelo blizu
 si že, zelo blizu, misliš, le hip še,
 le še milimeter, ko se kakor posvarjena zgane in
 dvigne loputo svojega levega očesa.
 Ves razočaran, da ti je spodletelo, zagledaš zenico
 in sprva sploh ne pomisliš, da gleda vate
 mušica na koncu revolverske cevi. Tako se dolgo
 nepremično gledata in sčasoma ti postaja vse vedno bolj
 sumljivo.
 Tedaj zaslišiš, kako v njenem srcu škrtne petelin,
 In že je mrak ves razžarjen z ognjem devetih strelov.
 Ranjen se vzravnaš, tvoji gibi so trdi,
 Obrneš se proti njej, ponovno jo gledaš, medtem pa
 Mehansko spuščaš svojo spodnjo čeljust. Iz ust
 Ti pogleda stopetinpetdesetmilimetrska havbica,
 Gledaš, kako se prestrašena stisne ob zid, in
 Potem – Ogenj! Ogenj! Ogenj! ustreliš,
 In še enkrat in še enkrat, dokler se
 Od silnega dima več ničesar ne vidi.
 Prižgeš svoj laserski radar: rdeča
 Rubinasta pika se ti piskajoče približuje izza hrbta.
 Bliskovito se obrneš, a prehitela te je
 In že se ti izmed njenih dojk z veliko hitrostjo
 Približuje ogromen plamenometni tank.
 Brž stopiš v razkorak in ukažeš vzleteti
 Svojim supersoničnim lovcem in bombniku,
 Medtem pa ona že razmika svoje boke,
 Da bi poslala nadte regato atomskih podmornic.
 Tako se bojujeta vso noč in ves dan, dokler sredi
 Gorečih rjuh in praznih izstrelkov ne obležita mrtva,
 Dve trupli, ki ju kot v Bachovi fugi
 Z dolgimi, ledenimi noži liže le še ljubezen.
 (Aleš Šteger)
 |  
|  |  |  |  
| 
 
 
 
 |  |  
|  |  |  
|  |  
| 
 
 
 
 
 
 
 
 | Poglej naslednjo temo
 Poglej prejšnjo temo
 NE moreš Objaviti novih Tem
 NE moreš Odgovoriti na to Temo
 NE moreš Urejati svojih Objav
 NE moreš Izbrisati svojih Objav
 NE moreš Glasovati na Objavah
 Lahko prilepiš datoteke na tem forumu
 Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
 
 |   
 
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
  153816  Attacks blocked
 |  
 |  
 
	| [ Time: 0.8903s ][ Queries: 34 (0.6557s) ][ Debug on ] |  |