| Avtor |
Objave |
 -Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 8:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Niagara spada med najkrajše reke na svetu. Samo 40 km je dolga njena pot – od jezera Erie do jezera Ontario. Na tej toka kratki poti pa reka naleti na višinsko razliko 107 metrov. To razliko izravna deloma z deročimi brzicami, deloma z velikim padcem – z Niagarskimi slapovi. Ti slapovi so na meji med ZDA in Kanado, na ozemju Velikih jezer. Ameriški slap je 300 m širok in 61 m visok, kanadski pa približno trikrat širši in 63,3 m visok. Vsako minuto strmoglavi v globino okoli 425000 kub. m vode. Evropejci so izvedeli prve podrobnosti od Indijancev in ti so jim povedali, da so zahtevali vodni demoni vsako leto vsaj dve človeški življenji.
Leta 1657 je bilo to naravno čudo označeno na nekem francoskem zemljevidu. Šele dvajset let zatem pa sta prodrla do slapov dva prva bela raziskovalca: francoski popotnik La Salle in njegov belgijski spremljevalec, frančiškan Louis Hennepin. Prva poročila so navajala neverjetne reči: voda pada 200 m globokov sotesko, je zapisal nekdo, nekdo drug pa je trdil, da se sliši grmenje slapov milje daleč.
Kako so nastali Niagarski slapovi? Severno Ameriko je v zadnji ledeni dobi pokrival velikanski ledenik. Vode, ki so se topile na južnem robu, teh ledenih gmot, so se zlile v morje, ki je odtekalo sprva v Mehiški zaliv, kasneje pa v Atlanski ocean. Iz še ne čisto jasnih vzrokov pa so nastala Velika jezera kot ostanek celinskega morja v ledeni dobi. Zemeljski hrbet je ločeval globlje ležeče jezero Ontario od drugih jezer, ki so zdaj ostala brez odtoka. Iz jezera Erie pa je nastal pod pritiskom vode nekakšen pretok v jezero Ontario.
Padajoče vodne gmote so se v tisočletjih zajedle v skrilaste in apnenčaste kamnine zemeljskega hrbta. Vodni padec je bil sprva čisto blizu jezera Ontario, zaradi izpiranja talpa se je pomikalčedalje bolj nazaj in puščal za seboj kanal, po katerem je voda tekla Ontarijskemu jezeru naproti. To sliko vidimo še dandanes.
V bližini jezera Erie teče Niagara, široka približno 1200 m, še razmeroma mirno. Nekaj kilometrov pod jezerom se razdeli v dva rokava, ki objemata dolg otok. Sedem kilometrov pred slapovi se rokava spet združita. Razcep v manjši ameriški in večji kanadski slap se začne razmeroma nedaleč pred padcem. Iz struge drveče reke štrli tu Kozji otok (Goat Island), ki zajema skoraj četrtino 1500 m široke reke.
»človek stoji zaprepaden pred mogočno zeleno steno, ki se vali v globino,« je opisal neki popotnik. Vendar se vodne gmote po padcu kmalu spet pomirijo. Tik pred slapovi vozi majhen parnik »Meglena devica« (Maid of the Mist), iz katerega je mogoče lepo opazovati grmeče, brizgajoče in pršeče vode. Celo strogi nemški založnik turističnih vodičev Karl Baedecker je priznal temu enkratnemu doživetju dve pohvalni zvezdici.
Vir: www.s-3gim.mb.edus.si; avtor: Filip Osvald; mentorici: Jelka Sobotkiewicz prof. zgod. in Mateja Strašek prof. inf.
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi! 
|
|
   |
    |
-Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 8:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Dan in noč gledajo vodne gmote rob, prek katerega padajo v globino, in ta rob se zato vsako leto pomakne za kakšen meter nazaj. V nekaj tisočletjih bodo dosegli slapovi jezero Erie. Padajoče gmote kamenja delajo strokovnjakom skrbi. Boje se, da se bodo nekoč zlasti ameriški slapovi spremenili v dolgočasno brzico – če se seveda pred tem ne bo kdo domislil, kako naj bi odstranili sipine, ki marsikje segajo že do polovice prepada.
Pozimi je podoba slapov fantastična. Pod prepadom Niagara zamrzne skoraj tik do tam, kjer se voda spušča v globino. Z vrha padajo čez rob ledene skrili in se spodaj kopičijo v mogočne ledene gore. »Noben vilinski grad, zgrajen iz kristala in draguljev, ne more biti lepši od te resničnosti,« je navdušen opisal zimsko podobo slapov svetovni popotnik Hans Bohrdt.
Vir: www.s-3gim.mb.edus.si; avtor: Filip Osvald; mentorici: Jelka Sobotkiewicz prof. zgod. in Mateja Strašek prof. inf.
[/img]
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi!
Nazadnje urejal/a -Naya- čet 08 Jan, 2004 19:22; skupaj popravljeno 1 krat
|
|
| |
|
-Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 8:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Inženirji pa gledajo trezneje na Niagarske slapove. Njim se je že od nekdaj zdela potrata, da grmeče vode neizkoriščene padajo šestdeset metrov globoko. V devetdesetih letih devetega stoletja so prvič tvegali poskus, da bi ukrotili del energije, ki jo cenijo na 50 milijonov KM. Zadovoljili so se z turbogeneratorjem, ki je dajal 5000 KM. Dandanes dobavljajo slapovi že okoli 3 milijone KM. Na ameriški strani so kakšne 4 km nad slapovi prestregli reko z dvojnim prekopom, ki pod zemljo odvaja vodo do 6 km pod slapovi ležečih pogonskih naprav. Tam obratuje 13 generatorjev, vsak izmed njih proizvaja 150000 kilovatnih ur eletrične energije na leto. čeprav odvzemajo slapovom vodo predvsem ponoči in v zimskih mesecih, se zaradi proizvajanja električne energije vodna višina reke Niagare močno spreminja. Višinska razlika znaša od 10 metrov. Turistov pa to ne moti. Odkar so tako Kanada kakor ZDA okoli slapov zgradile razglede stolpe – zdaj so že štirje, visoki od 90 do 150 metrov – si izletniki naravni prizor raje udobno ogledujejo iz ptičje perspektive, kakor dabi se spuščali v nevarno bližino grmečih voda.
Vir: www.s-3gim.mb.edus.si; avtor: Filip Osvald; mentorici: Jelka Sobotkiewicz prof. zgod. in Mateja Strašek prof. inf.
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi!
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 104853 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2802s ][ Queries: 40 (0.1116s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
