| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Tole je sicer šlo okrog po mailu in najbrž ste že vsi brali, pa za tiste, ki še niste!
V primežu proračunske mafije
BRECELJ Erik, 22.04.2006
Danes je sreda, dan, ko načrtujemo program operacij za naslednji teden.
Obračam seznam s 43 čakajočimi bolniki, ki so samo na mojem spisku.
Podobno kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo.
Naslednji teden je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila
zaradi servisa izseliti iz dveh operacijskih dvoran, ki ju imamo po poplavi
l. 2002 in zaprtju operacijskega bloka v stavbi A v najemu v Kliničnem
centru.
Tako bomo operirali samo na dveh mizah dnevno. Koga naj dam na
operativni program? Do sredine aprila sem letos operiral 90
bolnikov. Teh 43 lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere
je to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagati z opombami, ki si
jih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem fantu: ima 3 tedne
starega otroka, pri obupani ženski: mati samohranilka, pri
nebogljeni starki: tumor hitro raste, pri naslednjem:
se duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja, pri zadnjem:
krvavi. Drugi teden bom operiral največ dva dni. Lahko bi operiral
4 dni, pa žal ni dovolj operacijskih dvoran. Ostalo bo še skoraj 40
bolnikov plus novi, ki bodo prišli v ambulanto. Zopet bo edina
rešitev popoldansko in sobotno delo, brez dodatnega programa in
dodatnega plačila.
če smo bili po poplavi l. 2002 še ponosni na to, da smo z delom
izven rednega delovnega časa spravili čakalno listo na 3 tedne, so
danes občutki drugačni. Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem,
da imamo končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z
oddelkom, ki bi mu težko našli par tudi izven naše države. V
skladišču imamo do selitve zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal
ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski
državi.
Gradnja kirurškega oddelka se vleče že več kot 10 sramotnih let. Do
poplave v stavbi A l. 2002 je bilo jasno, da politika ni imela
namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi smo jo skupaj
z bolniki (nekateri
so
žal že pokojni) prisilili v gradnjo. Nepričakovano smo se zaradi
velike investicije soočili z ljudmi, ki so obogateli na račun
investicij v zdravstvu. Zaradi nesodelovanja< smo bili deležni
nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne
politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi povečali število
operacij za skoraj 100%, smo ves ta čas dobivali le polena pod
noge. Edina uteha so nam bolniki in rezultati našega zdravljenja,
ki so primerljivi ali celo boljši kot v najbolj razvitih zahodnih
državah.
Ko je že pred enim letom kazalo, da se bomo preselili iz
avstro-ogrske konjušnice, se je vse končalo pri operacijskih mizah.
Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj
znašli v brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogočile
preselitev, očitno še dolgo ne bo.
Bolniki pa čakajo. V propadajoči konjušnici. Skozi okno lahko le
nemo opazujejo končan novi oddelek z večinoma že kupljeno opremo,
ki propada v skladišču. Poleg tega so stroški zaradi gostovanja v Kliničnem
centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor državi, ki si
lahko privošči takšno zapravljanje denarja.
Zaposleni smo se že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A.
Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov.
Za koga je napisana zakonodaja o javnih razpisih, ki že dve leti
onemogoča nakup operacijskih miz za slovenske bolnišnice, na
katerih bi reševali življenja bolnim ljudem. Koga ščiti? Bolnike in
proračuna prav gotovo ne. Pisana je na kožo dobičkarjev, ki z
javnimi razpisi služijo vrtoglave vsote. Ob takih zaslužkih seveda
lahko čakajo več let na rešitev razpisov in jih po potrebi tudi
sesuvajo in usmerjajo v pravo smer, tudi s pomočjo državnih
uradnikov in funkcionarjev. Zaradi astronomskih zaslužkov popolnoma
legalno blokirajo ustanove, ki naj bi služile državljanom. Škoda
prostora, da bi našteval seznam ljudi, ki so vpleteni v lobiranje
zaradi nakupa operacijskih miz.
Obnašajo se, kot da bi kupovali igralniške mize in ne operacijskih,
na katerih naj bi reševali človeška življenja. če na žalost ni bilo
nič nenevadnega, da so ti ljudje pod prejšno vlado zelo uspešno
ribarili v kalnem, mi tudi sedaj počasi postaja jasno, da ti isti
ljudje počnejo to še naprej tudi pod sedanjo oblastjo. Žal je
sedanja vlada šibkejša od njih in zakona o javnih naročilih, ki tem
dobičkarjem omogoča legalno korupcijo.
Kdo sploh usmerja in nadzira investicije v zdravstvu? Prepričan
sem, da minister Bručan nima te moči. Mogoče je bil iskren v želji,
da bi končno kupil te uboge mize, še bolj pa bi mu verjel, če bi
mize zaradi katastrofalnega stanja v stavbi A kupil urgentno mimo
razpisa. Pa tega ne more oz. si ne upa.
Pa tega pisma ne namenjam politikom. Nima smisla. Obračam se na
bolnike, ki so bili zdravljeni v stavbi A, in na njihove svojce.
Prosim vas, napišite, kako je doma čakati na operacijo zaradi raka.
Opišite svoje občutke, ko ste prvič prestopili prag stavbe A, kako je, če v
prenatrpani sobi ne moreš pojesti obroka hrane za mizo, kako je zjutraj
čakati v vrsti na stranišču, opišite smrad, ki se širi iz počene
kanalizacije, ter kako izgleda nakladanje bolnikov v rešilni avto po snegu in
dežju in prevoz v Klinični center na operacijo, opišite, kakšen je občutek,
ko prideš na operacijsko mizo v premočeni obleki, kako se je prijetno< v
poletni vročini po večurni operaciji peljati v rešilcu iz
Kliničnega centra nazaj v stavbo A - po razriti cesti, ki postoteri
bolečino. Opišite, kako težko je verjeti v ozdravitev v prenatrpani bolniški
sobi ob umirajočem bolniku.
Pošljite to svojim politikom, ministrom, predsednikom, prejšnim in
sedanjim, skorumpiranim funkcionarjem, lobistom brez vesti,
nenasitnim direktorjem, urednikom, ki nočejo objavljati prispevkov
o sramoti v stavbi A, varuhu ne vem kakšnih človekovih pravic. Ne
pozabite pripisati, da ste to doživeli v Ljubljani. Ti gospodje so
sebe in mnoge izmed nas prepričali, da se to lahko dogaja samo v
neki od nas zelo zelo oddaljeni in nerazviti državi.
dr. Erik Brecelj, dr. med., spec. kirurg, Ljubljana
|
|
|
|
|
|
   |
      |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 104853 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.3436s ][ Queries: 36 (0.1724s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
