Prekletsvo belega škornja (II. del)

Hmnja... Minilo je 10 dni in povedano po pravici, sem že zjutraj bil nekam manj optimistično razpoložen. Enostavno se nisem mogel znebiti slabega občutka. Bolečina v nogi je bila še prisotna in sanje o tem, da gre gips danes dol so se kar nekako razblinile...



Na jutranji kavi sem bil kar nekako žalosten. Vedel sem, da če gips ne gre dol, dopust za letos odpade. Tudi napovedi izbrane zdravnice niso bile najbolj optimistične. Nartne kosti se dolgo celijo... Lahko celo mesece.

Spet v čakalnici travmatološke ambulante na polikliniki v Ljubljani. Glede na posamezne primerke, ki čakajo z menoj se počutim presneto zdravega in spet me prevzame nekaj optimizma. Vendar pa rentgen pokaže pač tisto kar vidi. Lečeči travmatolog ugotovi nespremenjeno stanje in me napoti domov s še vedno nehodilnim mavcem. Naroči me na kontrolo čez 14 dni.

Pa je šel dopust po gobe... 9. - i avgust, pa kak teden, da se razgibam... pa smo že sredi avgusta, takrat pa vreme postane nestabilno... Tri tedne dolga pot takrat bi bila z vidika pravočasnega povratka dokaj riskantna... No, bomo še videli...