| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 10:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
1. Kaj je AIDS, kaj HIV?
AIDS, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (Acquired Immuno Deficiency Syndromme), je končna razvojna stopnja okužbe s HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti (Humman Immunodeficiency Virus).
Virus HIV svoj genetski material vgradi v telesne celice, ki ne morejo več normalno delovati in s tem postanejo graditelji novih HIV. Virus okuži predvsem bele krvničke, ki so potrebne za odpornost proti nalezljivim in rakavim boleznim. Večina okuženih s HIV dolga leta živi brez bolezenskih znakov, izgleda popolnoma zdrava, ne ve za okužbo in lahko okuži druge.
Brez zdravljenja se AIDS v povprečju razvije 10 let po okužbi s HIV. Ko nastopijo, so bolezenski znaki zelo različni:
· povišana telesna temperatura,
· povečane podkožne bezgavke,
· izpuščaji,
· dolgotrajne driske,
· kašelj,
· hujšanje,
· utrujenost,
· kožne spremembe,
· izguba teka,
· pljučnice,
· motnje v delovanju osrednjega živčevja
· itd.
2. Lastnosti in faze okužbe s HIV
Lastnosti : HIV je velik 1/10.000 milimetra in ga uvrščamo v rod Lentivirusov (družina Retroviridae). Poleg HIV spadajo v isto družino tudi nekateri drugi virusi, npr. opičji virus imunske pomanjkljivosti (SIV).
Izvor: Najdba virusa v vzorcu leta 1959 napeljuje k teorijam, da je bil virus prenešen na človeka okoli 1940 ali zgodnjih 1950, kar je bolj zgodaj kot so še pred nedavnim domnevali znanstveniki. Nekateri raziskovalci danes zagovarjajo tudi teorijo, da je virus med človeštvom že 100 ali še več let.
Transfuzija: Slovenija je bila leta 1986 med prvimi državami v svetu, ki je uvedla obvezno testiranje na HIV. V Sloveniji od uvedbe obveznega testiranja ni bilo novega primera okužbe s transfuzijo. Pogostost okuženih odvzetih doz je 1 na 100.000. Okužen ali le sumljiv odvzem krvi se takoj odstranijo in zavržejo.
Zdravljenje: Še vedno nimamo zdravila, ki bi v telesu lahko uničil HIV in tako popolnoma pozdravil okuženega. Imamo pa vedno več zdravil, ki preprečujejo razmnoževanje HIV v telesu in s tem preprečujejo napredovanje bolezni. Življenjska doba okuženih se je tako močno podaljšala in danes v razvitem svetu govorimo o okužbi HIV kot o kronični bolezni.
Cepivo: Dolgoročno gledano je glede na pandemijo, ki jo povzroča virus HIV, edino upanje je odkritje uspešnega zaščitnega cepiva. Glavna težava je v številnih podtipih virusa, ki se stalno spreminjajo in prilagajajo. Tako po zadnjih raziskavah še nekaj časa ne bo uspešnega cepiva.
FAZE OKUŽBE S HIV:
· Akutni HIV sindrom: razvije se približno dva do šest tednov po okužbi. To je blaga, kratkotrajna bolezen, ki je podobna gripi ali infekcijski mononukleozi. Pogosti klinični znaki so zvišana telesna temperatura z močnim znojenjem, povečane bezgavke, vnetje žrela, makulopapulozni izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih, driska, glavobol.
· Asimptomatska HIV okužba: Akutnemu HIV sindromu oziroma obdobju v katerem se običajno pojavi sledi ponavadi obdobje brez simptomov. Danes inkubacija od okužbe do izraženega AIDS-a v razvitem svetu traja okoli 10 let. V obdobju brez simptomov so ljudje brez težav, čeprav jim imunski sistem postopoma popušča.
· Zgodnja simptomatska faza okužbe s HIV: Nekateri bolniki razvijejo že kmalu po okužbi nespecifične splošne bolezenske znake, ki trajajo od nekaj tednov do enega leta. Med te simptome štejemo: utrujenost, subfebrilno stanje, glavobol, nočno potenje, lažje ponavljajoče driske, izguba apetita in hujšanje.
· Napredujoča simptomatska faza okužbe s HIV: Imunski sistem hitro slabi, število limfocitov T pade pod 200 limfocitov na mm3, bolniki postanejo zelo dovzetni za oportunistične okužbe in AIDS demence, ki pa jih spremljajo tudi huje izraženi splošni simptomi – visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske…).
· Pozna faza HIV okužbe: Imunski sistem je popolnoma porušen, število limfocitov T je na najmanjšem nivoju (pod 100 limfocitov na mm3). Bolnik je močno dovzeten za okužbe z citomegalovirusom, Mycrobacterium-avium complex in k hudim oblikam demence in s tem k hitremu propadanju. Pogosti so še: limfomi možganov, razširjeni Kaposijev sarkom, toksoplazmoza možganov, kriptokokni meningitis…
· Smrt: Okužba s HIV se praviloma konča s smrtjo. Bolniku odpove eden od vitalnih organov. človek okužen s HIV praviloma ne umre zaradi HIV, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo s HIV oslabljeno telo. HIV je v tem primeru le posrednik smrti.
3. Kako se okužimo s HIV?
Okužba s HIV se lahko prenese z:
· nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo (vaginalni, oralni, analni spolni odnosi brez kondoma), lahko gre za odnose med moškimi in ženskami ali pa spolne odnose med moškimi,
· souporabljanjem igel in brizgalk z okuženimi pri vbrizgavanju nedovoljenih drog. Lahko se okužimo tudi z drugimi nalezljivimi boleznimi, kot sta hepatitis B ali C,
· prebadanjem kože z inštrumenti, ki so onesnaženi s okuženo krvjo (pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa, tetoviranju, akupunkturi, če se uporabljajo nesterilizirani inštrumenti,
· okužene matere na otroka pred, med in po porodu z dojenjem. Tveganje se lahko precej omeji s protiretrovirusnim zdravljenjem in z opustitvijo dojenja,
· prejetjem okužene krvi, tkiv ali organov ter umetni osemenitvi, če so darovalci okuženi.
S HIV se ne moremo okužiti pri kašljanju, kihanju, rokovanju, objemanju, poljubljanju na lica, prijemanju vratne kljuke, uporabi skupnega jedilnega pribora, posode in kozarcev, uporabi stranišč in tušev, uporabi javnih telefonskih govorilnic, obisku v bolnišnici, plavanju v bazenih, pikih komarjev ali drugih žuželk…
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
Nazadnje urejal/a Bassman Sre 01 Dec, 2004 11:15; skupaj popravljeno 1 krat
|
|
   |
      |
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 10:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
4. Dejavniki tveganja pri prenašanju okužbe s HIV s spolnimi odnosi
Delež okuženih s HIV je pogojen s pripadnostjo različnim vedenjskim skupinam:
· heteroseksualno aktivno prebivalstvo,
· moški, ki imajo spolne odnose z moškimi,
· prostitutke,
· injicirajoči uživalci nedovoljenih drog.
Na splošno velja, več ko imaš spolnih partnerk ali partnerjev, bolj je verjetno, da boš naletel na osebo, ki je okužena s HIV, in več ko imaš s to osebo nezaščitenih spolnih odnosov, bolj zagotovo se boš okužil.
Okužba s HIV se lahko prenese pri vseh vrstah nezaščitenih spolnih odnosov z okuženo osebo, kjer okužene telesne tekočine ali izločki pridejo v neposreden stik s sluznicami (v zadnjiku, nožnici, sečnici in ustih). Tveganje je največje pri analnih spolnih odnosih in manjše pri vaginalnih. Najmanj tvegani so oralni spolni odnosi, vendar pa vseeno, če je sluznica v ustih in žrelu poškodovana (npr.: pri krvavečih dlesnih, razjedah in okužbah v žrelu). Tveganje zelo omejimo z dosledno in pravilno uporabo kondomov.
Absolutno varna pri okužbi z virusom HIV je le abstinenca. Spolne prakse, kot so ljubkovanje, masiranje in masturbacija so vsekakor varnejše, a le če spolni izločki ne pridejo v stik s sluznicami ali poškodovano kožo. Prenos okužbe s HIV pri poljubljanju ni bil nikoli dokazan, čeprav slina okuženih lahko vsebuje nekaj virusa. Teoretično tvegamo pri globokem poljubljanju predvsem, če je slina primešana krvi. Masturbacija ni tvegana, okužili bi se le, če bi spolni izločki prišli v stik s sluznicami.
Tveganje okužbe z virusom HIV je pogojeno tudi s količino virusov pri okuženem človeku. Okuženi postaja bolj kužen z napredovanjem bolezni, ko se že razvije AIDS. Količina je velika tudi v prvih dneh po okužbi, še pred serokonverzijo (pojav protiteles proti HIV). Nezdravljene druge spolno prenosljive bolezni (SPB), na primer gonoreja, sifilis, genitalni herpes, klamidijske okužbe, lahko povečajo tveganje za okužbo s HIV.
5. Kako se zavarovati pred okužbo s HIV?
* Pri spolnih odnosih: S poznavanjem partnerke oziroma partnerja. Ne glede na to, ali ste moški ali ženska, heteroseksualno ali homoseksualno usmerjeni, bo tveganje, da se okužite s HIV, odvisno od verjetnosti, da je oseba, s katero imate spolne odnose, okužena. Tveganje je večje, če si je ta oseba kdaj injicirala nedovoljene droge, imela nezaščitene homoseksualne spolne odnose s številnimi naključnimi moškimi partnerji, imela nezaščitene heteroseksualne spolne odnose s številnimi naključnimi partnerji, nezaščitene heteroseksualne spolne odnose z osebami iz držav, kjer je zelo veliko ljudi, okuženih s HIV, ali pa je sama iz države, kjer je zelo veliko okuženih. če ne poznate 'spolne' preteklosti svoje partnerke ali partnerja, tudi tvegate. Da bi se zaščitili, vedno in pravilno uporabite kondom! (Uporabljajte kondome iz lateksa, ki so navlaženi s silikonom ali vlažilom z vodno osnovo, če želite dodatno vlažilo, uporabljajte le vlažilo z vodno osnovo ne z oljno (kreme, vazelini, olja), da se lateks ne poškoduje, učinkovito vas varuje le, če ga uporabite pravilno in se pri tem ne poškoduje.
* Z okuženimi iglami: Izogibajte se postopkom prebadanja kože, kjer se uporabljajo nesterilni inštrumenti, na primer pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa, tetoviranju, akupunkturi, ker lahko tvegate okužbo s HIV. če razmišljate o teh posegih, vprašajte, ali so potrebni inštrumenti pravilno sterilizirani. V kolikor sterilizacija s suho vročino ali paro pod pritiskom ni možna, se lahko inštrumenti dezinficirajo z vretjem. Souporaba pribora pri injiciranju nedovoljenih drog med uživalci pogojuje zelo hitro širjenje okužb s HIV. Okužba s HIV je le ena od mnogih neželenih zdravstvenih posledic, ki lahko povzroča tudi dodatne socialne težave.
* Kako zaščititi otroke pred okužbo s HIV: Starši morajo otrokom posredovati osnovna dejstva v zvezi z okužbo s HIV. Otroci morajo predvsem vedeti, kako se okužba prenaša in kako se lahko zaščitijo. Ker se okužba prenaša preko krvi, morajo otroci paziti, da se ne poškodujejo z nečistimi iglami ali drugimi ostrimi predmeti. Starejši otroci pa morajo vedeti, da se okužba s HIV prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi in pri souporabi pribora za injiciranje nedovoljenih drog. Vzpodbuditi jih moramo, da se izognejo nevarnosti okužbe. Otroke moramo vzpodbuditi k sočutnemu in prijaznemu odnosu do okuženih otrok in odraslih in jim zagotoviti, da se v običajnih socialnih odnosih z okuženimi ne morejo okužiti.
6. Testiranje
Z običajnimi laboratorijskimi preiskavami, s katerimi prepoznamo okužbo s HIV, določamo protitelesa proti HIV v krvi in ne zaznamo virusa. Najobičajnejši test je ELISA (Enzyme-Linked Immunosorbent Assay). S posebno prirejenimi ELISA testi lahko protitelesa proti HIV zaznavamo tudi v slini in urinu.
Prva laboratorijska preiskava je pogosto le presejalni test. V kolikor je rezultat negativen, torej test protiteles proti HIV ni zaznal, sklepamo, da oseba ni okužena. Dodatno testiranje običajno ni potrebno. V kolikor pa je rezultat presejalnega testa dvakrat zapored pozitiven, moramo narediti še dodatne, dopolnilne oziroma potrditvene teste (Western blot, Immunoblot).
V povprečju je rezultat testa pozitiven 25 dni po okužbi s HIV, kar pomeni, da se je tvorilo toliko protiteles, da jih s testom že zaznamo. Tri mesece po okužbi ima več kot 99% oseb pozitiven rezultat testa na protitelesa proti HIV. če je do okužbe prišlo nedavno, je rezultat testa lahko še negativen. če uporabimo slino ali urin, je rezultat testa pozitiven kasneje (po okužbi), kot če za testiranje uporabimo vzorec krvi.
7. AIDS v Afriki - Beninu
V Beninu se prebivalstvo vsakih 22 let podvoji. Kljub hitri rasti pa je prihodnost nekaterih afriških držav zaradi hitre razširjenosti AIDS-a vprašljiva. Med njimi tudi Benin, ki ima 6 milijonov prebivalcev. V uradni izjavi Državnega programa za boj proti AIDS-u (DPBA) je bilo zapisano, da je dejavni del prebivalstva resno ogrožen.
Najprej AIDS-ovo moč občutijo gospodinjstva. Ni več dela, od katerega družina živi, primanjkuje denarja za zdravljenje… Število sirot narašča. AIDS zdesetka največ ljudi med gospodarsko dejavnim delom prebivalstva. To prizadene predvsem tiste, ki so od njih odvisni.
Zdravstvo se srečuje z visokimi stroški za oskrbljeno zdravljenje, ki ga je možno opravljati le v bolnišnicah. V Beninu so leta 1995 iz zdravstvenega proračuna namenili za boj proti AIDS-u skoraj milijon francoskih frankov, do danes naj bi se ta številka povečala do dva milijona.
Benin je večinsko kmečka in poljedelska država. Kmečko okolje ni več obvarovano pred AIDS-om. Epidemija prizadeva zlasti moške in ženske v starosti od 20 do 49 let. Ravno ta starost pa zaobsega gospodarsko najbolj dejavni del prebivalstva.
Trgovina obsega v Beninu 21% dejavnega prebivalstva. Za opravljanje trgovine je potrebno dobiti prodajne proizvode, ki jih v glavnem oskrbijo razni prodajalci in njihovi prevozniki iz večjih mest v državi in iz tujine (Nigerije, Burkine Faso, Gane). Prav preko njih pa se HIV pogosto širi. V Beninu je znano, da se AIDS širi z novozgrajeno asfaltno cesto. Zaradi turizma v Beninu, ki je pomemben ekonomski vir, lahko prihaja določeno tveganje razširitve epidemije AIDS-a. Epidemija AIDS-a bo imela na gospodarstvo negativen vpliv, če je ne bodo obvladali. Prišlo bo do težave z denarnimi sredstvi in z viri za vso državno skupnost.
8. Mačji AIDS
Povzročitelj bolezni je virus FIV, ki ga virologi uvrščajo v isto skupino kot virus mačje levkemije oziroma levkoze in je zelo podoben virusu HIV, ki povzroča AIDS pri ljudeh. čeprav sta si virusa zelo podobna, sta vrstno zelo specifična in okužba človeka z virusom FIV ni možna.
Bolezen se širi skoraj praviloma preko ugriznih ran. Občasni neagresivni stiki z okuženimi mačkami običajno nimajo za posledico okužbe z virusom, pa tudi prenos bolezni z okužene matere na mladiče v brejosti oziroma ob rojstvu so redek pojav.
Obolele živali imajo motno, nesvetlečo dlako, pogosto imajo vnete dlesni in ustno votlino. Pogosta so tudi vnetja kože, sečnega mehurja in vnetja zgornih dihal in pa prebavil, ki se kažejo s trdovratnimi driskami. Bolezen se progresivno slabša z občasnimi epizodami izboljšanja, ki pa so kratkotrajne. Bolezen ni ozdravljiva in se konča s poginom.
Od preventivnih učinkovitih ukrepov je najpomembnejši ukrep preprečevanje stika s potepuškimi mačkami. Učinkovitega cepiva pa prev tako kot za AIDS še ni.
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 10:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
9. AIDS in HIV v Sloveniji in v svetu
· SLOVENIJA
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2002 sta bila Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije prijavljena dva primera AIDS-a torej je prijavna incidenčna stopnja AIDS-a en na milijon prebivalcev. En bolnik se je predvidoma okužil z nezaščitenimi spolnimi odnosi z moškim, drugega bolnika pa niso mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem. V preteklosti se je letna prijavna incidenčna stopnja AIDS-a gibala med 0,5 in 8 na milijon prebivalcev, v zadnjih nekaj letih pod 4 na milijon. Padec je odraz zelo uspešnega zdravljenja okuženih s HIV.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2002 so zaradi AIDS-a umrli trije bolniki. Od leta 1986, ko sta bila prijavljena prva primera, do 31, decembra 2002 je bilo prijavljenih skupno 98 primerov
AIDS-a. Večina bolnikov je že pokojnih. V Sloveniji predvidoma živi še 26 bolnikov z AIDS-om.
Med skupno 98 prijavljenimi primeri je bilo 85 odraslih bolnikov, 11 odraslih bolnic ter dva otroka, deček in deklica.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2002 sta bila Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije prijavljenih 21 na novo odkritih primerov okužbe s HIV, kjer se obolenje AIDS še ni razvilo. Med njimi je bilo:
· deset moških, ki so se okužili pri spolnih odnosih z moškimi,
· en moški, ki ga je okužila partnerka z znano okužbo,
· dve ženski, ki sta ju okužila partnerja z znano okužbo,
· ena ženska, ki jo je okužil biseksualni partner,
· ena ženska, ki se je preselila iz države, kjer je delež okuženih prebivalcev visok, in
· ena deklica, ki se je okužila od matere.
Treh moških in dveh žensk niso mogli uvrstiti v nobeno od skupin z višjim tveganjem.
Trije moški in dve ženski ob prijavi okužbe s HIV niso bili slovenski državljani.
V obdobju od 1. januarja 1986 do 31. decembra 2002 je bilo skupno prijavljenih 108 primerov okužb s HIV, kjer se AIDS do danes še ni razvil, pri 81 moških, 23 ženskah, dveh dečkih (hemofilikih) in dveh deklicah.
Ker je nekaj okuženih že umrlo, v Sloveniji trenutno živi še 99 oseb s prepoznavno okužbo s HIV, ki še niso zboleli z AIDS-om.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije v Sloveniji trenutno živi najmanj 125 okuženih s HIV. Od tega je 26 bolnikov z AIDS-om in 99 oseb, ki še niso zbolele za AIDS-om.
Za razliko od relativno zanesljive slike o razvoju epidemije AIDS-a so podatki o prijavljenih primerih okužb s HIV mnogo manj zanesljivi. Odvisni niso le od števila okužb v prebivalstvu, ampak tudi od obsega testiranja, ki je v Sloveniji, v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami, relativno majhen. Tako je v Sloveniji zagotovo precej več okuženih s HIV, kot kažejo številke o prijavljenih primerih.
Predvidevamo, da je v Sloveniji okuženih precej manj kot eden na 1000 prebivalcev, verjetno le nekaj 100 oseb.
Najbolj prizadeta skupina so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. K sreči se po razpoložljivih podatkih hitro širjenje okužb med injicirajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji v Sloveniji še ni začelo.
Razvoj epidemije v prihodnosti bo pogojen predvsem z velikostjo različnih skupin prebivalcev z višje tveganim spolnim vedenjem, s stopnjo spolne aktivnosti v teh skupinah, s hitrostjo oblikovanja novih partnerskih zvez, s pogostostjo nezaščitenih spolnih odnosov v partnerskih zvezah in z obsegom mešanja teh različnih skupin. Poleg tega bo razvoj epidemije pogojen tudi z velikostjo skupine, ki injicira prepovedane droge, z obsegom souporabe pribora za injiciranje in tudi z obsegom heteroseksualnega mešanja injicirajočih uživalcev drog z neuživalci.
Hetero – heteroseksualen prenos (z nezaščitenimi spolnimi odnosi)
IDU – injicirajoči uživalci drog, prenos ob souporabi pribora za injiciranje prepovedanih drog
MSM – moški, ki imajo spolne odnose z moškimi; prenos z nezaščitenimi spolnimi odnosi
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije UNAIDS je v letu 2002 po vsem svetu zaradi AIDS-a umrlo več kot 3 milijone ljudi, 5 milijonov pa se jih ne okužilo s HIV.
Projekcije predvidevajo, da se bo s HIV do konca tega desetletja v 126 državah z nizkim ali srednjim nacionalnim dohodkom okužilo še 45 milijonov ljudi, če se aktivnosti preprečevanja in obvladovanja ne bodo izrazito izboljšale.
Daleč najhuje je v državah pod-Saharske Afrike, kjer je že skoraj 30 milijonov okuženih s HIV. V štirih državah (Bocvana, Lesoto, Svazi in Zimbabve) je delež okuženih odraslih že presegel 30%. V Aziji in Pacifiški regiji je s HIV okuženih že 7,2 milijona ljudi. Razvoj epidemije v tej regiji je pogojen predvsem z razvojem epidemije na Kitajskem, kjer je okuženih že milijon ljudi. Možnosti razvoja epidemije so velike tudi v Indiji, kjer je okuženih že skoraj 4 milijone ljudi. V Latinski Ameriki in na Karibskem otočju je s HIV okuženih skoraj 2 milijona ljudi. Najhuje je na Haitiju, kjer naj bi bilo okuženih že več kot 6% odraslih.
V razvitih državah epidemija ostaja koncentrirana v marginaliziranih skupinah. Uvedba protiretrovirusnega zdravljenja po letu 1995 je izrazito omejila obolevnost z AIDS in umrljivost zaradi AIDS-a. Daljše preživetje okuženih je prispevalo k zmernemu zviševanju števila okuženih. V Zahodni Evropi narašča delež okužb s HIV, ki so prenesene z nezaščitenimi heteroseksualnimi spolnimi odnosi. Med temi je visok delež oseb iz držav z generaliziranimi epidemijami (predvsem iz pod-Saharske Afrike).
Epidemija se najhitreje razvija v vzhodni Evropi in osrednji Aziji. V letu 2002 se je okužilo 250.000 ljudi. Tako zdaj v tem delu sveta živi že 1,2 milijona ljudi s HIV/AIDS. V letu 2001 so prijavne incidenčne stopnje novo prepoznanih okužb s HIV v Estoniji že presegle 1000 na milijon prebivalcev in v Ruski Federaciji dosegle 600 na milijon prebivalcev. Velika večina okužb je posledica souporabe pribora za injiciranje prepovedanih drog, naraščajo pa tudi okužbe z nezaščitenimi heteroseksualnimi spolnimi odnosi.
V državah Centralne Evrope epidemija s HIV/AIDS ostaja relativno omejena. Prijavne incidenčne stopnje novo prepoznanih okužb s HIV so v vseh državah razen na Poljskem in v Romuniji nižje od 10 na milijon prebivalcev, pa še v teh dveh državah v zadnjih treh letih ne presegajo 20 na milijon prebivalcev.
vir:http://asia.geocities.com/sabljak007/AIDS11.htm
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 101150 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 8.3853s ][ Queries: 35 (5.7621s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
