Avtor |
Objave |
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Krave so nas napadle.
…bil je težek boj, od daleč se je slišal topot kopit jeznih krav, vodili so jih kruti in nadvse sposobni biki. Plazili smo se po blatu in strahoma čakali, kdaj se bo topot kopit toliko slišal, da jih bomo tudi čutili, kako se zemlja trese. Bil je mraz, jesen je že krepko pritiskala in misli so mi uhajale na tiste lepe popoldanske vikende, ko smo si na pikniku privoščili vsak po 2 velika goveja zrezka in uživali v soncu ob zrezkih in pitju piva.
Ampak vse se je obrnilo, vse, vse proti nam, po eni strani sem vedel, da smo kaznovani za naše brezbrižno klanje v klavnicah, po drugi strani, pa se sedaj borimo drug proti drugemu.
Ostalo nam ni nič, razdejanje po atomski vojni je pustilo za sabo grozovito razdejanje.
V nekaj dneh smo se vrnili za nekaj stoletij nazaj, orožja ni bilo, imeli smo samo sulice in loke, nekateri so imeli samo ošiljene kole.
Jedrska vojna pa je nekako mutirala goveji gen in vso govedo je v nekaj mesecih začelo razmišljati in se sporazumevati med sabo.
Po dveh letih so se začeli prvi upori goveda, na začetku je bilo kruto, cele vasi so bile pomendrane, veliko ljudi je bilo razkosanih, na vseh koncih so ležali človeški deli telesa.
Z muko smo jih sestavljali in spravljali v grobove, tisti vonj po smrti me spremlja še danes.
Trajalo je nekaj mesecev in nekaj tisoč mrtvih, da smo se organizirali in začeli boj proti govedom. Ampak bitke smo izgubljali eno za drugo, govedo je svojo inteligenco razvijalo z svetlobno hitrostjo, naše razmišljanje je bilo proti njim prav primitivno edina prednost, ki smo jo imeli so bile roke in noge, vendar nam v bitki proti ostrim rogovom in njihovi hitrosti, ni kaj dosti koristilo. En močan razjarjen bik je lahko pomoril tudi do 20 ljudi, ki so ga hkrati napadli.
Danes pa se nas 200 bori proti 150 razjarjenim bikom in kravam.
Premoč na njihovi strani je nekajkratna, edino kar nam daje upanje je, da bodo padli v past, ki smo jo nastavili, po navodilih našega izkušenega borca, ki j bil v bitkah že nekajkrat ranjen in tudi uspešen.
Danes se borimo za zadnjo postojanko, kje človek še vlada.
Od daleč seže sliši grozovito mukanje, ki poziva vse bike in krave h grozečemu klanju.
Nekateri borci razmišljajo ali so to poslednje minute, drugi jokajo tretji so besni in jih pozivajo v boj.
Dejansko so naši najbližji odvisni od nas danes tukaj, ali bomo uspeli, če ne bomo uspeli, bodo razkosali vse, ženske, otroke,vse in tega se zavedamo, to nam daje neko notranjo moč, za borbo…
Slišijo se že prvi kriki borcev v prvih vrstah, divje topotanje stresa zemljo in od daleč se vidijo sence ogromnih mišičastih bikov, ki vsake toliko časa nabodejo na rogove kakšnega od naših borce in ga stresejo v zrak, da se razkosa in letijo deli povsod po polju.
Z vedno večjim strahom in besom stiskam svoje kopje in nenehno preverjam, če imam mačeto na mestu, učili so nas kako z enim zamahom presekati govedu glavno žilo, to nam daje upanje, če zgrešiš v prvem zamahu je konec s tabo.
Govedo se vedno bolj bliža in mi čakamo na poziv za boj.
Megla se počasi spušča in sence se ne vidijo več, luna, ki je obsijala polje je zginila, v zraku se voha smrt mnogih.
Od življenja in smrti nas loči samo še nekaj sekund, od zmage in poraza od preživetja…………
|
|
|
|
|
|
|
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Iz somraka megle in teme sem videl senco, ki divja proti meni, odsev ostrih rogov se je videl čeprav je bila vidljivost zelo slaba.
Dvignil sem se in pripravil kopje.......
bik je drvel proti men in bolj kot se je bliža, bolj je sklanjal glavo, z rogovi je ciljal direktno v moje drobovje.
Zapičil sem kopje v zemljo in ga nastavljal proti vratu bika, ko se bo napičil na kopje bom moral v nekaj stotinkah odskočiti izza pasu potegniti mačeto in z enim zamahov presekati vrat.
Bik je drvel proti meni in me gledal s svojimi krvavimi očmi kot največje zlo tega sveta, to jim je dajalo neznansko moč.
Prišel je čas.......
bliskovito sem se sklonil, iztegnil kopje in že v desetinki sekunde se je bik nasadil na kopje vgrlo ga je v zrak, kopje pa se je prelomilo na 2 dela.
Bik je pristal na tleh na hrbtu se bliskovito pobral na noge se stresel in me besno gledal. Zgledalo je, kot da ga kopje, ki ga j imel zasajenega globoko v vrat in mu je iz rane brizgala kri, sploh ne moti, kot da se ni zgodilo nič.
začel me je oblivati hladen pot, kajti bik se je pripravljal v prežo za napad, jaz pa sem zamudil odločilni udarec z mačeto.
na tleh sem zagledal kos blaga in v trenutku se mi je porodila ideja, da bi ga lahko pri napadu zaslepil s tem, da mu čez glavo vržem to blago.
Bik je že drvel proti meni jaz pa sem v hipu pobral blago, ki je bilo izgleda del šotora v katerem smo se premraženi stiskali, kadar smo kampirali na pohodih proti bojišču.
Bik je sklonil glavo in me poizkušal nabosti na rogove, v hipu sem se odmaknil in vrgel blago na bikovo glavo, med tem je z enim rogom predrl blago in tako samo še učvrstil blago na glavi, videl ni nič, začel je besno mahati z glavo levo in desno, da bi me nabodel, vendar, ker ni nič videl je mahal z glavo po zraku kot da ga daje bolezen norih krav.
vzel sem mačeto v obe roki, prijel kot bejzbolski kij in se počasi bližal besnemu biku.
V trenutku je bik obstal kot kip, strigel je z ušesi in poslušal.
tudi sam sem stal v njegovi neposredni bližini z dvignjeno mačeto in čakal.
Slišalo se je samo oddaljeno vpitje in kričanje borcev.
bik je počasi obrnil glavo stran od mene in začel ovohavati, izkoristil sem trenutek in zamahnil, bik sej je sunkovito obrnil, se postavil v pozo za napad sklonil glavo in že sem pričakoval, kako me bo z naslednjim gibom nabodel na ostre rogove, vendar je samo še zanihal z glavo in mrtev padel.
Ves trd od strahu sem še nekaj sekund stal in gledal, nakar sem videl, da mi je zamah uspel, prerezal sem mu vrat.
Že v naslednji sekundi sem sepočutil kot junak in se že začel sam sebi hvaliti, kakšne lepe zrezke, bomo danes imeli za večerjo........
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
|
|
lucka
Doktor
Starost: 48
Pridružen/-a: 17:54, 16-Dec-2004
objave: 3168
Teme: 246
Kraj: Celje-Ljubljana
90674.9 kinta/e
225.0 šold/e
3520.5 flika/e
|
|
Tale ta 2 del me pa spominja na kakšno nočno moro.
|
|
|
|
Naša pot ne vodi po mehki travi.
To je gorska steza s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor...
PROTI SONCU...
Vèasih razdalja, ki jo prehodite,
ni tako pomembna kot smer,
v katero se napotite.
|
|
|
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
|
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Obrisal sem krvavo mačeto, ter za vsak slučaj še malo dregnil z nogo v biga, s katerega se je valila megla, zaradi toplote bikovega telesa in krvi, ki se je razlivala ob njem.
Bil sem prepričan, da je sedaj mrtev.
Počasi sem se odpravil po bojišču, kriki so prenehali po polju je bilo vse polno trupel, bikov prav tako tudi naših borcev, ki so v večini ležali razkosani po livadi.
megla se je počasi dvignila in v polmrak je posvetila polna luna, prizor je bil videti grozljiv, trupla vsepovsod.
Gledal sem kje je kdo od naših, vendar ni bilo videti ničesar drugega kot trupla, zato sem se odločil, da se vrnem v rov.
V rovu je bilo že nekaj borcev, nekateri so bili ranjeni eni hudo, drugi manj hudo.
Kljub vsemu nas je že zbiral skupaj naš vodja, vse tiste, ki so sposobni za borbo, kajti nekaj bikov, med njimi tudi glavni vodja so pobegnili.
to je bila za nas prva takšna dobra novica po dolgem času, saj to pomeni, da smo zmagali.
vendar pa po drugi strani, problem, saj jih moramo dobiti preden se spet reorganizirajo in zberejo nove bike in krave za borbo.
Probelm je tudi, ker se parijo visokointeligentno govedo z navadnim govedom in s tem nastaja novi rod inteligentnih goved.
Torej plan je bil takšne, čimprej se zbrati skupaj in iti za njimi.
Vreme je bilo na naši strani, saj je kazalo na jasno noč obsijano z polno luno, prav tao pa je veter pihal proti nam in nas biki ne morejo zavohati, čeprav smo bili premazani z govejimi iztrebki, zato da smo se nekako zakamuflirali.
Prijalteja sem prosil za cigareto, sovražil sem cigarete in kajenje, ampak ob takih trenutkih je bil to nek simbol, neka priprava na to, da se bomo zopet borili, priprava na to, da je to lahko tvoj zadnji cigaret, to je dajalo nek lažen občutek super moči.
V torbi sem imel še nekaj požirkov slabo narejenega šnopsa, ki je imel okus po trpinah. Vendar bolje to kot nič, vsak požirek je pogrel telo v hladni noči, ki je zaudarjala po smrti.
Ponudil sem tudi prijatelju, ki mi je dal cigareto.
Te zadeve so bile med borci zelo iskana roba, kajti to je bilo edino kar nam je nekako dajalo moč.
v nekaj naslednjih minutah smo že bili v koloni in s hitrim korakom smo šli v smeri kamor so se razbežali biki.
bilo nas je komaj kakšnih 50, od tega 3/4 ranjenih, ki so kljub temu bili sposobni za borbo.
Drug drugega smo spodbujali, z mislimi, da je to zadnji boj, če jih uničimo sedaj do konca, se bodo za nas obrnili hudi časi in ljudje bodo lahko začeli živeti normalno.
Med glasnim pogovorom dveh borcev, ki sta drug drugega spodbujala z pogovorom o tem, kakšne goveje zrezke si bosta privoščila iz premaganih bikov, so mi misli odtavale.
Razmišljalti sem začel o družini, o tem ali so na varnem, saj o njih nisem slišal nič zadnja 2 meseca, o tem ali jih muči lakota, saj to govedo, ki je bilo genetsko deformirano ni bilo primerno za hrano, nekateri so kljub temu uživali to meso, ampak so se kmalu pokazali prvi simptomi.
začeli so jim dobesedno rasti rogovi in parklji, sicer ne do tega stadija, ko ga ima govedo, ker so prej umrli zaradi možganske deformacije ampak kljub vsemu, videti je bilo grozljivo.
Upal sem, da je družina daleč od teh grozot, čeprav so bili stran samo 3 dni hoje, vendar kljub vsemu, je to daleč, zdi se kot da je tam popolnoma drug svet.
Po svetovnem kolapsu, in masovnemu uničenju je bilo življenje v mestih nemogoče, zaradi veh kemikalij in strupov, bolezni, ki so jih prenašale mutirane podgane in podobno, smo se preselili v naravo.
Ustvarjali smo na začetku majhne skupnosti, kasneje pa smo se združevali, zato, da smo se lažje branili.
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
|
|
lucka
Doktor
Starost: 48
Pridružen/-a: 17:54, 16-Dec-2004
objave: 3168
Teme: 246
Kraj: Celje-Ljubljana
90674.9 kinta/e
225.0 šold/e
3520.5 flika/e
|
|
še naprej...tole postaja jako zanimivo branje
|
|
|
|
Naša pot ne vodi po mehki travi.
To je gorska steza s številnimi skalami.
Vendar pa vodi navzgor...
PROTI SONCU...
Vèasih razdalja, ki jo prehodite,
ni tako pomembna kot smer,
v katero se napotite.
|
|
|
|
Mojsa
Redna Uporabnica
Starost: 44
Pridružen/-a: 13:12, 02-Nov-2005
objave: 767
Teme: 41
Kraj: Ljubljana
23236.2 kinta/e
6.5 šold/e
136.8 flika/e
|
|
Bassman, to je tvoje maslo?
|
|
|
|
Èe me rabite sem zraven!
|
|
|
|
KillerCat
Gost
2.0 šold/e
|
|
Zdaj mi postaja jasno, kako se folk počuti pri prebiranju mojih "dolgih postov".
Aja, a ma to kej veze z unim vprašanjem, če zna katera deklica pomolzti kravo??
|
|
|
|
|
|
|
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
KillerCat Napisal/a: | Zdaj mi postaja jasno, kako se folk počuti pri prebiranju mojih "dolgih postov".
Aja, a ma to kej veze z unim vprašanjem, če zna katera deklica pomolzti kravo?? |
Ne niti približno ne.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem NE moreš Odgovoriti na to Temo NE moreš Urejati svojih Objav NE moreš Izbrisati svojih Objav NE moreš Glasovati na Objavah Lahko prilepiš datoteke na tem forumu Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
103059 Attacks blocked
|
|
[ Time: 0.3100s ][ Queries: 40 (0.1470s) ][ Debug on ] |
|