| Avtor |
Objave |
 Gost
1.0 flika/e
|
|
GOVORICA PSOV
Psi se do ljudi obnašajo enako, kot se obnašajo do psov. Razumejo, da se razlikujemo od njih, toda do nas se lahko vedejo samo tako, kot se vedejo med seboj. To je tudi naša težava! Ljudje se zavedamo, da psi pripadajo povsem drugačni vrsti; toda tudi nam je velik del vedenja prirojen, zato se vedemo do njih, kot se vedemo do ljudi. In prav zato smo jih sposobni tudi zlorabljati.
Mladiči podedujejo vrsto nagonov, na številne med njimi pa komaj opazno vpliva vedenje matere, ko jih še hrani in varuje. Kadar postanejo mladički preveč razigrani, jih psica disciplinira z nadzorovanim ugrizom. Mladiči se učijo od matere, naučene spretnosti pa ohranjajo vse življenje.
Zgodnje življenje psa je razdeljeno na obdobja, ki jih nekateri imenujejo »kritična«. Prvo obdobje se začne, ko je mladič še v maternici. če je bila psica med brejostjo pod vplivom stresa, se mladiči lahko skotijo bolj živčni kot bi bili običajno.
Prva dva tedna so mladiči popolnoma odvisni od matere in v tem obdobju se njihovi čuti razvijajo zelo hitro. Celo način, kako ljudje ravnajo z mladiči v tem obdobju, pušča posledice v njihovem poznejšem čustvenem razvoju.
Družabno življenje psa se začne pri okoli štirih tednih, takrat ko se začne sporazumevati z drugimi psi in ljudmi. Začenja se igrati in z igro se uči pravil krdelnega vedenja o nadrejenosti in podrejenosti. Igranje krepi njegovo družabno vedenje in izboljšuje govorico njegovega telesa. Ko mladiči, prikrajšani za igranje v obdobju socializacije, ki poteka od četrtega do dvanajstega tedna starosti, odrastejo, pogosto kažejo vedenjske motnje. Taki psi se pretirano bojijo ljudi, živali in glasov, bolj so plašni in nedružabni kot mladiči, ki se v kritičnem obdobju dovolj naigrajo med seboj in z ljudmi.
Mladič ima veliko »skritih« sposobnosti ki se jih mora naučiti uporabljati v trenutnih okoliščinah. Pravilno razvijanje teh sposobnosti je bistvo njegovega uspeha pri vključevanju v okolje drugih vrst. Mladičem opazovanje vedenja svojih mater bolj koristi kot opazovanje vedenja drugih psov.
Zgodnje, vsakodnevno navajanje na ljudi v obdobju do šestih tednov starosti vpliva na to, da se pes ne bo bal ljudi in si bo za vse življenje pridobil sposobnost učenja od ljudi. V naslednjih šestih tednih je pomnjenje mladičev popolnoma odprto za množico izkušenj – več ko mladič prevoha, sliši, okusi in pretipa, se srečuje z drugimi vrstami, izkušnjami in različnimi situacijami, bolj prilagodljiv bo v življenju.
Ko pasjega mladiča vzamemo med osmim in dvanajstim tednom starosti iz legla, ta samoumevno prenese svoje prirojeno krdelno vedenje na človeško vrsto. Ker ljudje skrbimo za njegovo hrano, toploto, udobje in varnost, nas sprejme za vodjo krdela.
Odraščajoči mladič se vede do človeškega krdela kot do nadomestka za naravno krdelo. Z njimi se igra in jih grizlja enako kot bi grizljal svoje vrstnike iz pasjega legla ali mater. Položaj psa v krdelu pa se lahko spreminja.
V zgodnji mladosti se mladič nauči ustrahovanja drugih mladičev, tako da jim kaže zobe, ježi dlako in laja. Lahko izzove napad. Verjeli ali ne – tako vedenje je pomembno! Mladič se uči s telesno govorico izražati nadrejenost in podrejenost.
Nadrejeni položaj: s sklonjeno glavo in spuščenim repom, toda stegnjenimi zadnjimi nogami in dvignjenima uhljema zalezovalec izbira, preži ali plane na vrstnika. Ali gospodovalno kroži okrog drugih mladičev in oholo maha z dvignjenim repom. Lahko se tudi postavi prečno nad vrstnika. Drugi načini, s katerimi mladički obračunavajo med seboj so suvanje, prerivanje z rameni, ježenje dlake na vratu ali hrbtu, kazanje zob, plezanje in suvanje z medenico. Z neposrednim bolščanjem v oči izražajo odkrito grožnjo.
Enako pomembno je podrejeno vedenje poraženca: rep med nogami, izogibanje pogledu, povešena uhlja, v »nasmeh« zategnjene ustne, sklonjena glava, lega na strani ali na hrbtu, razkazovanje trebuščka in genitalij, celo uriniranje.
Vmes med temi skrajnostmi oblikami je vedenje sodelovanja, dejavnosti, ki jim pripisujemo socialno naklonjenost: medsebojno negovanje dlake, ovohavanje, prekopicevanje, lizanje in gladenje s tacami, raziskovanje, vzajemno lajanje, skupno hranjenje, spanje, poleganje, hoja ali tek in verjetno najvažnejše, igranje.
Psi so v svojem vedenju tako zelo razvili vrsto različnih načinov za ustrahovanje nasprotnika, da prelivanje krvi ni potrebno. Grožnje izražajo s srepim pogledom, držo telesa, renčanjem in lajanjem. Na splošno je napadalnost oblika tekmovanja za hrano, ozemlje, ležišče in tudi za našo naklonjenost. Nekateri psi se med seboj celo borijo za prednost, da bi jih vodja človeškega krdela prve pobožal in ogovoril. Nekateri psi z napadalnostjo branijo predmete, kot so posode za hrano in igrače. Napadalnost iz strahu je vrsta obrambe in se kaže predvsem pri podrejenih psih. Zaščitniška napadalnost pa je povezana s čuvanjem ozemlja. Na medsebojno napadalnost samcev vpliva njihov spolni status in je edina vrsta napadalnosti na katero lahko vplivamo. Zmanjšamo jo s kastriranjem.
Očitna gospodovalnost in očitna podrejenost sta v pasjem vedenju skrajnosti. Večina psov spada v vmesno kategorijo – subdominantnost. Ti psi so zadovoljni s svojim položajem v družbeni razvrstitvi in se radi igrajo z drugimi psi in ljudmi.
Igra ima več pomenov: Vzdržuje telesno in duševno pripravljenost psov, spodbuja njihovo iznajdljivost in jih navaja na reševanje težav. V igri z ljudmi kažejo psi včasih dominantnost, na primer pri merjenju moči za puljenje vrvi ali skrivalnicah. Pri igranju s preveč samozavestnimi psi naj bi dominirali mi, to pomeni da naj bi jih mi premagovali. Nesamozavestnim psom pa je dobro zmago včasih tudi prepustiti.
Psi se izražajo s šestimi skupinami glasov: otroški jok, cviljenje, javkanje; svareče renčanje in ostro lajanje; pozornost vzbujajoče otožno lajanje in tuljenje; boleče kričanje; bevskanje in vpitje; zadovoljno godrnjanje.
čustva, namere in potrebe izražajo psi z izčrpno govorico telesa. Rahle spremembe v položaju uhljev, repa, usten, glave, dlake ali drže sporočajo množico podatkov. Pogled je posebnega pomena. Gospodovalni psi bolščijo naravnost v oči, podrejeni pa se izmikajo neposrednemu pogledu in odvračajo pogled. Dominanten pes stoji napeto, podrejeni skrčeno.
Vendar pa je sporazumevanje brez besed popačeno, če dlaka prekriva oči ali je tako dolga da se zaradi dolžine na vratu in hrbtu ne more ježiti v greben. Tudi prirezovanje uhljev in repa pohabi sporazumevanje. Razen iz utemeljenih zdravstvenih razlogov se je treba kirurških posegov pri psih izogibati.
Pes resda veliko laja, je pa njegovo posebno izražanje večinoma nemo. Z ljudmi in drugimi psi se sporazumeva s čutili in izredno dovršeno govorico telesa. Že zgodaj v življenju se nauči s telesom izražati naklonjenost ali napadalnost. Z vonjem označuje svoje ozemlje, opozarja nase nasprotni spol in posreduje okolici druga natančna sporočila.
Veliko ljudi ne razume govorice psov, ne razumejo da se pes od majhnega uči krdelnega načina življenja in na ta način živi celo življenje. S poznavanjem pasje govorice bi mu prihranili marsikatero težavo, ki se kasneje pojavlja pri odraslem psu in se je seveda ne da popraviti.
Vir: Enciklopedija psov; avtor: dr. Bruce Fogle
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 103121 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.5215s ][ Queries: 36 (0.2516s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
