| Avtor |
Objave |
 EnigmA
Moderatorka
Starost: 42
Pridružen/-a: 13:50, 20-Nov-2003
objave: 1928
Teme: 199
Kraj: Povsod in nikjer
19560.3 kinta/e
133.4 šold/e
774.8 flika/e
|
|
Rimski akvedukt Pont-du-Gard
Po ogledu akvedukta Pont-du-Gard je esejist in romanopisec Stendhal - zdaj velja za najvplivnejšega francoskega pisca 19. stoletja - zapisal: "dušo prevzame dolga in globoka osuplost; mislim, da niti pred Kolosejem v Rimu nisem bil tako zasanjan." V popotni dnevnik si je globoko pretrsen še zapisal: "Nič ne odvrača duha. Vsa pozornost se tako prisilno usmeri na delo kraljevskega ljudstva pred mano. Zazdi se mi, da zgradba učinkuje kot vzvišena glasba. To je doživetje za redke izbrane duhove; drugi posmislijo le z občudovanjem na vsote denarja, ki so bile potrebne."
Koliko denarja je v resnici zahtevalo zidanje akvedukta, ni znano, v poročilu je le navedeno, da je bilo pri njem zaposlenih 1000 ljudi cela 3 leta. Trije nizi lokov premoščajo rečico Gard skoraj 49 metrov visoko. Za zidavo uporabljeni, do šest ton težki kamniti kvadri so bili tako natančno obklesani, da jih je spojil vzajemni pritisk brez uporabe malte. Različna. do sredine navzven pojemajoča širina lokov zagotavlja večjo trdnost zgradbe; vrh tega se akvedukt ovije v lahnem loku, zato se laže upira navalu spomladi narasle reke.
Pont-du-Gard je le del okoli 50 km dolgega akvedukta, ki je oskrboval rimsko mesto na tleh sedanjega Nimesa, s pitno vodo izvira Eure blizu Uzésa, torej z vodo, ki je zdaj znana pod imenom Perrier. Za pravo ovrednotenje tega enkratnega inženirskega mojstrstva moramo še vedeti, da so Rimljani za dovod vode uporabili padec, ki znaša med izvirkom na robu Cevennov in Nimesom le 17 metrov, torej le 34cm na kilometer.
Za ohranitev padca so se morali graditelji izogniti vsem vzpetinam in jih deloma prevrtati s predori, poleg tega pa so morali premostiti sedem rečnih dolin. Zelo težko je bilo napeljati dolgi vodovod čez globoko vrezano dolino Garda. Po načelu veznih posod so speljali čez doline kot v velikanskem "obrnjenem sifonu", zato so morali vodni kanal na vrhu akvedukta zares tesno pokriti s kamnitimi ploščami, da so dobili potrebni tlak. Po tem vodovodu je pritekalo za oskrbo term, zasebnih kopališč in javnih vodnjakov več kot 20 000 kubičnih metrov vode na dan. Nimes je dobil vodovod s podobno zmogljivostjo šele na začetku 20. stoletja. "Pri zadevah, za katere se Grki le malo menijo, recimo pri gradnji cest, akveduktov in odvodne kanalizacije, kažejo rimljani modro daljnovidnost, " je pisal grški popotnik, zgodovinar in georgraf Strabon, ki je v obsežnem delu poročal o svojih potovanjih po Germaniji, Britaniji, Aziji in Afriki ter opisal takrat znani svet. Kar zadeva Pont-du-Gard, je treba Strabonu vsekakor pritrditi.
Akvedukt Pont-du-Gard je klub vsemu estetskemu čaru čista namenska zgradba, kar dokazujejo številni kamniti nastavki: med zidavo so nanje pritrdili gradbeni oder, potem pa so jih ohranili za poznejša popravila. Na njem bi zaman iskali različne okraske, frize in napise. Gradbeno preureditev je doživel šele v prvi polovici 18. stoletja, ko so razširili spodne nadstropje, da so ga lahko začeli uporabljati kot most za vozove. Ta predelava pa k sreči ni nič prizadela videza akvedukta. Arkade se v popoldanskem soncu še zmeraj bleščijo zlatorumeno, kot da bi jih bili Rimljani šele pravkar dokončali.
Vir: Ralf Nestmeyer, Svetovni zakladi
|
|
|
|
|
|
   |
     |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 102933 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 2.7632s ][ Queries: 40 (1.2420s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
