| Avtor |
Objave |
 Gost
1.0 flika/e
|
|
Maldivi so osrednji del velike podvodne gorske verige, ki se vleče v razdalji več kot 2000 kilometrov v smeri sever-jug. Na njenem severu, v bližini Indijske podceline, se gorovje dvigne nad gladino v obliki otočja Lakadivi, na jugu pa kot otočje Chagos, ki leži skoraj na sredini Indijskega oceana.
Maldivi, ki v dolžini 760 kilometrov ležijo na 73. poldnevniku, približno med 7o severne in 1o južne zemljepisne širine, pokrivajo površino okoli 90.000 kvadratnih kilometrov. Sestavlja jih 19 atolov, te pa nekaj čez 1100 otočkov. Točno število je zelo težko določiti, kajti valovi nekatere otočke, predvsem tiste brez rastlinstva, enostavno odplaknejo, drugje pa z nanašanjem mivke iz zdrobljenih koral naredijo nove. Skupna površina kopnega meri komaj 300 kvadratnih kilometrov, kar ustreza površini večjega evropskega mesta, na primer Münchna. Naseljenih je le okoli 200 otočkov, kjer živi komaj četrt milijona prebivalcev. Turizmu je namenjenih 75 otočkov, na katerih domačini ne živijo, tako da turisti običajno razen s strežnim osebjem z njimi nimajo nobenega stika.
Atoli
Angleški naravoslovec Charles Darwin je prvi postavil teorijo o nastanku atolov. Koralni grebeni so se razvili na obalah otokov stožčaste oblike, večinoma vulkanskega izvora. Z dvigovanjem morske gladine, na primer zaradi taljenja arktičnega ledu v obdobjih vsesplošnih otoplitev, ali pa s tektonskim spuščanjem morskega dna so se ti otoki počasi začeli pogrezati. Kamene korale, ki za svoj obstoj nujno potrebujejo svetlobo, so začele pospešeno rasti proti gladini. Zaradi potapljanja otoka sta postajala njegova površina in premer čedalje manjša in venec koral se je počasi ločil od vedno bolj oddaljene obale. Ko se je otok dokončno potopil, je ostal samo še značilni kolobar iz koral, ki jim je s hitro rastjo uspelo "uloviti" dvigajočo se gladino.
Vsi maldivijski otočki so deli velikih atolov, sestavljeni večinoma iz zdrobljenega koralnega peska, ki so ga valovi nanesli na vrhove koralnih grebenov. Zato ni čudno, če je povprečna višina teh otočkov komaj en meter, najvišji vrh pa doseže "cele" tri metre. Premer otočkov redkokdaj meri več kot pol kilometra. Stalni otočki so le tisti, ki jih je dovolj hitro prekrilo rastlinje, to s svojimi koreninami zadržuje pesek in ga varuje pred pogolnimi morskimi valovi. Taki otočki, praviloma največji in poraščeni s kokosovimi palmami, se v maldivijskem jeziku divehi imenujejo fushi. Manjši otočki z malo kokosovih palm ali celo brez njih so finolhu. Sinonimi za otočke so še dhoo in huraa. Koralni grebeni se imenujejo falhu ali faru, tisti, ki ob oseki molijo iz vode, pa giri.
Za potapljače pa so najbolj zanimive koralne "plitvine", potopljeni grebeni, ki jim domačini pravijo thila. Okoli njih so namreč skoraj vedno močni tokovi, ki privabljajo ribe.
Večji maldivijski atoli imajo navadno od deset do petdeset kilometrov premera. Voda v laguni je redko globlja od petdesetih metrov, globine med atoli pa dosežejo nekaj sto metrov. Vzhodno in zahodno od maldivijskega hrbta se Indijski ocean spusti do štiri kilometre globoko.
Potapljanje
Koralni grebeni, vse leto topla voda in obilica rib so tisto, kar največ prispeva k razvoju potapljaškega turizma. Posebna priložnost so morski psi, ki jih je povsod veliko, in mante, ki jih je mogoče najti na točno določenih krajih. Žal pa ima to tudi slabe strani. Ker je potapljačev veliko, je tudi potapljaških nesreč razmeroma dosti, saj je med njimi ogromno začetnikov.
Glavni "sovražnik" potapljačev na Maldivih so tokovi, ki lahko neprevidnega ali slabotnega potapljača odnesejo na odprto morje, kjer ga je med valovi le težko najdti. Zato ni čudno, da je največ smrtnih žrtev med potapljači ravno zaradi tokov, v vsej zgodovini Maldivov pa ni znan niti en napad morskega psa na človeka, bodisi na potapljača ali na domačina, čeprav psov ponekod dobesedno mrgoli. Še najbolj pogosta "naravna" smrtna nesreča, ki se lahko zgodi Maldivijcem, je padec kokosovega oreha na glavo ...
Da bi potapljaške nesreče čim bolj omejili, je maldivijska vlada sprejela zakone, ki so strožji kakor v večini drugih držav: potapljanje je dovoljeno do trideset metrov globoko, traja lahko največ eno uro in obvezno mora biti brez dekompresije.
Vir: www.gea-on.net; Besedilo in fotografije: Borut Furlan; Maj 2003
mmmmmmmm zdajle bi šla na tistole plažo 
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 99169 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2300s ][ Queries: 40 (0.0687s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
