| Avtor |
Objave |
 ankh
No.1 uporabnik
Starost: 50
Pridružen/-a: 22:10, 17-Dec-2003
objave: 1679
Teme: 83
Kraj: ljubljana
26164.4 kinta/e
698.5 šold/e
422.4 flika/e
|
|
Izdih
Dušenje me je zbudilo in komaj sem se premagoval, da nisem zakašljal. Hropel sem, pljuča pa so me že tako močno bolela, da si ravno nisem želel privoščiti kašlja. Toda to ni bil edini razlog za tišino. Nisem je želel prebuditi. Moje ljubezenske skulpture.
Sedel sem na rob postelje in prižgal cigareto. Skozi dim sem opazoval njene božanske plave lase. Njen hrbet in zadnjica sta me vabila k dotiku. Dišala je po sladkem francoskem parfumu, mamljivem potu in ljubezni, ki sva jo delila ponoči. Sonce je prihajalo na njeno zlato kožo z južne strani in razsvetljevalo sobo z veseljem opoldneva. Toda hlad ji je povzročal kurjo polt. Segel sem po rjuho in zakril njeno nespodobnost.
Odšel sem v kuhinjo in se vrnil čez nekaj minut.
»Tina, zbudi se. Skuhal sem kavo.«
Tistega večera sva gledala Motoristov dnevnik in kaljenje mladega Ernesta v Che Guevaro. Film je v naju obeh pustil nekakšno željo po dobrodelstvu.
Naslednjega jutra ni bilo.
Prebudil sem se v bolnišnici. Amnezija je bila očitna, počutil pa sem se kot prerojen. Gotovo so me napolnili s pomirjevali. Sobo sem delil še s tremi moškimi. Tisti, na moji levi strani, je hropel, tisti na moji desni pa je v spanju nekaj momljal. Smrt je bila v zraku in postal sem nervozen.
Vstal sem, se sprehodil do trafike, kupil cigarete, hotel prižgati, se premislil in se vrnil v sobo. Toda nisem zdržal brez tobaka. Pod kožo sem čutil mravljince. Odšel sem v sanitarije in sedel na pokrov. Gotovo je bil hladen, a temperature na svoji koži nisem čutil. Prižgal sem cigareto. Božanskost. Že tretji dim me je zadel. Pomiril sem se in zopet me je zmanjkalo.
Predramilo me je nekakšno udrihanje po leseni pregradi. Hipoma sem pomislil na potres, toda takoj zatem sem razvozlal, da v sosednji kabini dva porivata.
»Ko bi tvoj Dane vedel kaj počneš tukaj z mano...« je sopihal moški, ženska pa je čez čas zašepetala: »Daj mi ga v usta...«
Zbijanje je prenehalo, sam pa sem se zavedel svojega hropenja. Nisem mogel več zdržati. Zakašljal sem.
»Kaj za vraga!« se je razburil moški.
»Mhmmm, mislila sem, da je skret prazen.« se je opravičevala ženska.
Ojunačil sem se: »Golobčka, nisem Dane. Ne dajta se motit.«
Izstopil sem iz kabine, si pri umivalniku osvežil obraz in še zadnjič stegnil jezik: »Vajino skrivnost bom itak nesel v grob.«
Izšel sem iz sanitarij in se počasi vračal proti svojemu ležišču.
V sobi me je čakala Tina. Sedela je na moji postelji in gledala skozi okno. Zopet je sijalo sonce in zopet mi je kazala hrbet, toda bila je lepša kot takrat, ko sem jo zadnjič videl. Ko sem ji kuhal kavo. Slišala je kako so se za menoj zaprla vrata, se obrnila in nasmejala. Lepo se je smejala.
Ob ženskah sem bil vedno redkobeseden in tudi tokrat sem svoje občutke o njeni lepoti povzel v kratki povedi:
»Kako si lepa...«
Vstala je, me objela in položila glavo na moje prsi. čutil sem kako toplina njene lepote prodira v moja umirajoča pljuča. Poljubil sem jo na lase. Dišali so po prihajajoči, toda moji zadnji pomladi.
»Se greva lahko kam pogovorit?« me je vprašala.
Ozrl sem se po sobi in dejal: »Pojdiva na sprehod v park.«
Sedla sva na klop. Ponavadi bi segel z roko v žep, tokrat pa niti pomislil nisem, da bi prižgal cigareto. Njena bližina me je pomirjala.
»Ankh, želim imeti tvojega otroka.«
Molčal sem.
Prijela me je za roko.
»Mi ga boš dal preden greš?«
Še vedno sem molčal in opazoval njeno solzo, ki je polzela. Ustavila se ji je na suhih ustnicah. Obrisala jo je, me pobožala po temenu, potegnila k sebi mojo golo glavo in mi prišepnila na uho:
»Želim naju pokloniti svetu. Morda bova v skupnem telesu kot Che Guevara, morda bova poboljšala svet in šla...«
»Tina,« sem jo mirno prekinil, »ne moreš se v otrokovem imenu odločiti, da naj ne ima očeta.«
Z rokama sem jo nežno držal za vrat, ji s palcema brisal solze z lic in pogled utapljal v globini njenih zelenih oči.
»Umiram. Prenehali so z obsevanjem. Rad bi le, da je nekdo ob meni, ko umrem.«
Ostal sem ravnodušen, ona pa je jokala.
»Lahko se odločim, da bom oče, ne morem pa se odločiti, da bi ne bil, ker vem, da svojega otroka ne bi videl.«
Prvič v življenju sem začutil iskrenost ženske ljubezni. Želel sem si, da bi ji s poljubom v usta izdihnil svojo dušo.
|
|
|
|
najveèji èlovekov užitek in èudež je ankh: zalivanje zibeli življenja s tekoèino življenja.
|
|
    |
   |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Lahko prilepiš datoteke na tem forumu
Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 103040 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2090s ][ Queries: 36 (0.0656s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
