| Avtor |
Objave |
 Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Jeffrey Sachs, ki velja za enega vodilnih ekonomistov na svetu, je direktor ustanove The Earth Institute in posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN Kofija Annana pri projektu OZN Tisočletje. V letih 2000-2001 je predsedoval Komisiji za makroekonomijo in zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji in bil svetovalec Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, OECD in Programa ZN za razvoj.
“Konec najhujše revščine je dosegljiv. To niso nore sanje, temveč realističen finančni koncept.”
Vedno težje je verjeti staremu reku, da "imajo ljudje vlado, ki si jo zaslužijo". čeprav vse deluje v njihovo dobro – bogastvo, tehnologija, vojaška moč brez primere – se Združene države soočajo z vedno večjo krizo, ki je nastala v Washingtonu: proračunski primanjkljaj velikanskih razsežnosti, nenasiten vojaški proračun, ki nam ne kupuje niti varnosti niti duševnega miru, brezobzirno zanemarjanje podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, in zunanjo politiko, ki nas je v treh kratkih letih spremenila v eno izmed držav na planetu, ki vzbuja največ strahu.
Menim, da je to kriza, ki odraža globoko napačno zastavljene prednostne naloge glede ameriških odnosov s svetom. V tem članku želim razviti nekaj konkretnih zamisli, kako pravilno začrtati te prednostne naloge.
Kljub našim težavam sem optimist - ne nepopravljiv optimist, temveč optimist na osnovi dejstev. To je iz preprostega razloga: ključne težave, ki jih imamo, so dejansko vse rešljive.
Vsak velik izziv, s katerim se soočamo – podnebje, biološka raznolikost, globalno zdravje, skrajna revščina, naraščajoče nasilje in "spopad civilizacij" – lahko rešimo s skromnimi stroški in z veliko dolgoročno koristjo. Soočamo se s najboljšo kupčijo te generacije, možnostjo popraviti svet ter ustvariti bogato in mirno mesto za preostanek stoletja.
Svet je poln nestabilnosti, ki je posledica 'propadlih držav', v katerih divjajo lakota, smrt in bolezni in kjer mladi ljudje besnijo zaradi revščine, množične brezposelnosti, pomanjkanja izobrazbe in brezupa. Vendar problemi skrajne revščine niso obiski božjih nadlog pri pokvarjenih in nemočnih nevernikih, temveč so bolj posledica družb, ki trpijo zaradi pomanjkanja klinik, pomanjkanja šol in učiteljev, pomanjkanja podeželskih cest in podobnega. Te države potrebujejo velika vlaganja v socialne storitve in infrastrukturo, vendar jim preprosto primanjkuje virov. Posledica je past revščine, v kateri sicer rešljiva revščina postane le še globlja, ker osnovna vlaganja, potrebna za njeno premostitev, presegajo sredstva države, medtem ko je obseg finančne pomoči Združenih držav, evropskih držav in drugih bogatih narodov veliko preveč omejena, da bi se zadeve spremenile.
Omembe vredno je, da Združene države za vojsko porabijo okoli 450 milijard USD, namenjenim obrambi pred globalnimi grožnjami, le 13 milijard USD pa namenijo boju proti revščini, boleznim in obupu, ki ustvarjajo temelje za te globalne grožnje.
Z nekaj natančnosti je možno izračunati, kakšna finančna sredstva bogatih držav bi bila dejansko potrebna, da bi pomagali narediti konec skrajni revščini in tako utreti današnji nestabilni in obupani družbi – Etiopiji, Haitiju, Boliviji, Afganistanu in desetinam njim podobnih držav – pot do samostojne gospodarske rasti. če bi tem državam pomagali, da se dvignejo nad skrajno revščino, bi jim tudi omogočili, da postanejo stabilne sosede in trgovski partnerji, namesto da so zatočišča terorja, bolezni, neželenih masovnih migracij in preprodaje mamil.
Od leta 2000 do 2001 sem predsedoval Komisiji za makroekonomijo in zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). Tedanji čudoviti predsednik WHO, dr. Gro Harlem Brundtland me je prosil, da povežem skupino preudarnih finančnikov in ljudi iz javnega zdravstva mehkih src, da bi videli, kako se najbolje soočiti z zdravstvenimi katastrofami revnega sveta in koliko bi to stalo. Svetovi financ in javnega zdravja se redko križajo, še veliko manj pa skupaj iščejo ideje.
Ob začetku procesa so finančniki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke kot navadno hoteli obtoževati revne za velik del njihove revščine: "Ko bi le prenehali zapravljati denar s korupcijo in slabim upravljanjem, bi imeli boljšo zdravstveno nego." Ljudje iz javnega zdravstva so hoteli na situacijo gledati iz drugega zornega kota: "če revni ne bi bili ves čas tako bolni, bi imeli energijo in potrebna sredstva, da bi dovolj zaslužili in se rešili revščine."
Konsenz
čudovita stvar je imeti podrobno, z dejstvi podkrepljeno nalogo, ki seže dlje od zdravega trenja in varljivega ustvarjanja vtisa. Ko je prišlo do nesporazumov, smo dejansko preverili podatke. Naročili smo dokumente in naredili izračune. In zgodilo se je nekaj zelo pomembnega, kar je lekcija za svet: komisija je dejansko dosegla konsenz.
Ugotovili smo, da zdravstvena kriza v Afriki in drugih osiromašenih predelih dejansko povzroča past revščine. Velik del revnih je bolnih in umira, bolni ljudje pa ne morejo ustvarjati dohodka in plačevati davkov. Brez dohodkov gospodinjstev in ob bankrotiranih vladah so se zdravstveni sistemi sesuli in epidemije se nenadzorovano širijo. Da bi presekali ta začarani krog, bi morale pomagati bogate države.
Toda ali si to lahko privoščimo?
Odgovor je bil tako šokanten kot tudi ohrabrujoč. Medtem ko je bil račun za zdravstvo za države, ki živijo ob eni stotinki naše stopnje dohodka na osebo preveliko breme (300 USD na osebo letno v Gani proti 39.000 USD na osebo letno v ZDA), je bil račun izredno skromen glede na dohodek bogatega sveta. Povedano natančneje, komisija je odkrila, da bi lahko bogati svet ob stroških, ki bi bili zanj drobni, v najrevnejših državah vsako leto rešil okoli 8 milijonov ljudi, katerih velik del so otroci, ki umrejo pred petim rojstnim dnem. In z reševanjem teh življenj bi se svetovna rast prebivalstva v prihodnjih desetletjih dejansko upočasnila, saj se revne družine ob višjih stopnjah preživetja odločajo za mnogo manj otrok.
Koliko bi torej stalo, da bi dosegli te neverjetne rezultate?
Okoli 25 milijard USD letno iz bogatih držav bi bilo dovolj, za močan napad na AIDS, tuberkulozo, malarijo, s cepivi preprečljive bolezni, ne-varne porode in druge morilske okoliščine.
25 milijard se USD zdi veliko, dokler se posameznik ne zave, da ima ta isti bogati svet – tu mislim na Združene države, Kanado, Zahodno Evropo, Japonsko, Avstralijo in Novo Zelandijo – letno približno 25 bilijonov dohodka, tako da govorimo o eni tisočinki našega letnega prihodka ali le 10 centih na vsakih 100 dolarjev BDP.
Ko sem odraščal, so me naučili, da rešitev življenja resnično nekaj pomeni, kaj šele 8 milijonov življenj vsako leto. Odrasli smo v senci holokavsta in njegovih 6 milijonov mučenikov. Ali lahko torej tudi za hip pomislimo, da bi bilo 10 centov na 100 USD dohodka preveč, da revne rešimo iz sedanje bede, zlasti ker to bedo na toliko načinov prinaša tudi k nam?
Že leta se borim z mnogimi konservativci v Washingtonu, ki so dejali, da naj ne sanjam o 25 milijardah USD iz bogatega sveta (pri čemer je delež ZDA približno polovica), tudi če bi s tem vsako leto rešili na milijone življenj.
Opazoval sem, ko je predsednik Bush odpisal več kot 200 milijard USD letnih davkov bogatim. Opazoval sem, kako se je letos vojaški poračun odebelil na 450 milijard USD in se povečal za 150 milijard USD po času, ko je administracija nastopila svoj mandat. Nato je predsednik prosil za 87 milijard USD za Afganistan in Irak, vendar sedaj Američani začenjajo jasneje videti, kaj dobimo za naših 87 milijard USD in kako bi jih lahko uporabili veliko bolje.
Pomembno je priznati, da izboljšano zdravstvo za revne sveta ni dovolj za svetovni preboj iz skrajne revščine, za katerega bi si morali prizadevati. Da bi pomagali Afriki, Srednji Aziji, državam v Andih in drugim trpečim področjem osiromašenega sveta rešiti se iz gospodarske in socialne revščine, bi moral bogati svet pomagati tem državam z velikimi vlaganji ne le v zdravje, temveč tudi v izobraževanje, ceste, elektriko, vodo, higienske pogoje in drugo. Lahko bi nam zazdelo, da bi bila tako obširna pomoč predraga za ZDA in druge bogate države. Vendar je začuda to predvidevanje napačno.
Kot pri projektu WHO so me prosili, naj pomagam pri ocenitvi istega vprašanja, tokrat kot posebni svetovalec generalnemu sekretarju OZN Kofiju Annanu. Projekt OZN Tisočletje, ki mi ga je v čast voditi za generalnega sekretarja, preučuje najrazličnejše vrste politike in vlaganj, ki bi bili potrebni, da bi se približno milijarda ljudi izkopala iz revščine, ki hromi njihova življenja in destabilizira svet. Še enkrat, tej strategiji pravim "analitično preudarjanje", kar pomeni podrobno in temeljito razpravo in analizo z ljudmi z različnih področij in interesnih skupin.
Delo projekta OZN Tisočletje ne bo dokončano do leta 2005, vendar je predhodno delo enako ohrabrujoče kot odkritja komisije WHO. Povedano natančneje: konec najhujše revščine je mogoče doseči. To niso nore sanje, temveč realističen finančni koncept. če bi revne države na svoji strani ravnale odgovorno in bi se bogati svet vključil s pomočjo financiranja klinik, šol, cest, elektrarn in izboljšanja zemlje, bi Afrika ne le preživela, temveč bi lahko bila uspešna. Današnje krizne točke bi ne le prenehale biti zavetišča teroristov, temveč bi lahko postale tudi spoštljive igralke v svetovnem gospodarstvu, ki bi bilo veliko učinkovitejše pri širjenju gospodarske blaginje.
Prepoznavna vlaganja
Ob prvi oceni smo odkrili, da bi poleg približno 25 milijard USD za naložbe v zdravstvo verjetno potrebovali še dodatnih 50 milijard USD od bogatih držav za povezane izzive izobraževanja, gradnje cest in drugega, kar znaša skupaj približno 75 milijard USD letno. Morda bi polovica tega, približno 35 milijard USD prišla iz Združenih držav. če znesek damo v kontekst: 35 milijard USD znese 35 centov na vsakih sto dolarjev ameriškega BDP. Najpomembnejša točka je, da denar bogatega sveta ne bi šel za zabavo ali na bančne račune v Švici ali bil uničen, kot je to v Iraku, temveč bi vsega porabili za določena, prepoznavna in merljiva vlaganja, kot so zdravila proti malariji in mreže za postelje, antiretroviralna zdravila za afriške bolnike, ki umirajo za AIDS-om, novi izviri in jame za latrine na podeželju ter cestne povezave za prevoz blaga v mesta, s čimer bi obogatili tako osiromašene kmete kot prebivalce slumov, ki se borijo za preživetje. Nato se nenadoma malce suhoparnega makroekonomskega preračunavanja spremeni v stvar življenja in smrti na planetu.
Recimo, da se morajo Združene države odločiti, ali bodo porabile dodatnih 35 milijard USD letno za pomoč najrevnejšim državam sveta. Si to lahko privoščimo? No, to je približno ena sedmina davkov, ki jih je znižal predsednik Bush. To je približno polovica naše letne porabe v Iraku. Je približno ena četrtina nedavnega povišanja porabe za ameriško vojsko in le ena dvanajstina našega celotnega vojaškega proračuna. Na kratko povedano bi si to čisto lahko privoščili, če bi se zavedali, da so vojaški načini zagotavljanja naše varnosti močno pretirani, pri tem pa zanemarjamo veliko cenejši in bolj zadovoljiv način preprečevanja kriz s širitvijo razcveta in upanja.
|
|
|
|
|
|
   |
      |
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Šokantno dejstvo, ki večini prebivalcev ZDA ni poznano, je, da je prispevek ZDA za razvojno pomoč, ko ga merimo v odstotkih BDP, dejansko najnižji med 22 državami donatoricami. Švedska, na primer, daje 0,87 odstotka svojega BDP, medtem ko ZDA trenutno dajejo le 0,13 odstotka svojega. Povedano drugače, trenutno odvajamo 13 centov na 100 USD dohodka, medtem ko bi morda morali dajati še 35 do 50 centov, da bi bilo delo opravljeno.
Leta 2002 je Busheva administracija v mednarodnem dogovoru, poznanem kot Montereyski konsenz, dejansko obljubila, da se bo "konkretno potrudila", da bi prispevala 0,7 odstotka BDP za razvojno pomoč, kar bi bilo več kot dovolj za zadovoljitev potreb najrevnejših držav. Bela hiša od trenutka podpisa Montereyske listine dalje ni upoštevala cilja in vi, dragi bralci, verjetno nikoli niste niti slišali za to obljubo.
Žal revne države vse predobro vedo, da so ZDA
vir:www.ekorega.net
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
sieagel
Vztrajen
Starost: 47
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
Res prvič slišal za ta podpis in to obljubo. In se popolnoma strinjam s filozofijo. Revne države so v začranem krogu, ki ga sam ne znajo/ne zmorejo presekati. Ker za to presekanje je potrebno ogromno finančni sredstev. Ja saj teh 75 miljard USD se sliši veliko, koliko pa je to na posamezno državo kot je slovenija? Malo. KOliko je za recimo Dansko, Nemčijo, Francijo, ki se vse otepajo migracij iz vhoda, juga... Malo. Pomagaj ljudem da si lahko sami pomagajo in ne bodo imeli razlogov za migracije.
Pomagajmo jim, da se postavijo na noge in shodili bodo. To že biblija pravi (obe zavezi če se nemotim - pa nisem kritljan, ali veren - Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal)
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
  |
   |
 Mojzes
Vztrajen
Starost: 34
Pridružen/-a: 17:01, 28-Nov-2005
objave: 293
Teme: 8
7125.5 kinta/e
22.5 šold/e
307.5 flika/e
|
|
potrebno bo ze kmau zapret rodilno pipo",a se vam ne zdi, da je svet mau ponorel od nagona",a tisti, ki so zivljenje si postlali do tistih normativov ,ki jim sistem narekuje, sedaj samo zivijo",izpolnili so layf normative in to je dovolj.. iztopanja so v razvoju vidna tam,kjer so bile vedno vojne,si sistem ni opomogel dolgorocno, šelem sedaj nastajajo trdnejši, donosnejši, preoblikovani in oprijemljivejši ,moderni druzbeni sistemi pa čeprav se naslanjajo po zgledu ze utrjenih ,starih druzbenih sistemov
Vprasajmo se, kako si bogatini" uspesno ime tradicionalni obnavljajo? tako, da se z vsemi plemenitimi čari, humanimi dejanji prikažejo svetu in svoji elitni embalazi",to jim dviguje poreklo",ker manipulirajo z humanitarnimi akcijami, a da bi katerega mladega otroka vzeli k sebi, ga/jih posvojili, pa ne, ane
|
|
|
|
|
|
  |
|
sieagel
Vztrajen
Starost: 47
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
To itak da ne mojzes. To je že preveč. No bi že bilo rpeveč, bi si že roke umazali.
če mene vprašaš, si res umivajo roke nad revnimi z humanitarnimi akcijami. Redki dejansko hočejo pomagati.
Mislim, da je na mestu, kdo pa je pripeljal do tega, do te revščine, do teh vojn?? Bogatini s svojim pohlepom. In to v času pred 1. svetovno vojo, ko so kolonije propadle. Na enkrat so se pa zagrebli za ostanke lokalci. In imejmo vojne, da bo zmagal močnejši, tisti ki je kupil več orožja, ki je več ljudi poklal (poglejte film Hotel Ruanda), več mamil prodal, da je financiral svojo vojno, ... Našteval bi lahko v nedogled.
In kje je ta nedogled? Kako ga je moč presči? Kako lahko revne države presekajo ta gordijski vozel, da se bodo lahko začele postavljati na noge?
če mene vprašaš z ogromnim finančnim vložkom (ampak ne njim denar v roke) ampak dejansko narediti zdravstveni sistem, podeželske ceste, infrastrukturo, energijo, ... Zagotoviti smisel življenja in mira. Potem pa jih postopoma osamosvajat. Potem ne bodo več rabli denarja, humanitarne pomoči, ... Pa to je potrebno nardit oziroma narediti vsem sprtim stranem hkrati, da se ne druga stran, ki ni na oblasi ne bo počutila prikrajšano, da spet ne bo kalašnik zapel.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
| |
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Ravnovesje se premika na stran bogatih, tem pa v vedno večjo revščino že revnih.
To je posledica Globalizacije!
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
badabum
Vztrajen
Starost: 52
Pridružen/-a: 14:59, 24-Okt-2006
objave: 286
Teme: 3
5456.2 kinta/e
0.0 šold/e
170.9 flika/e
|
|
Brussman, globalizacija je pojav, star cca 3500 let. Hegemonizem je običajen pojav, kapital pa dela na podmladku. Vedno. O ravnovesju pa nikoli ni bilo ne duha ne sluha, narava stvari je pač drugačna. Socialni darwinizem zabeljen s ščepcem egoizma in kančkom rasizma.
25 milijard dolarjev je češpljin dim ter odločno premalo za kakršne koli spremembe. Le-te tako ali tako niso povezane s kapitalom temveč miselnostjo (vseh vpletenih).
K "sreči" bo globalno segrevanje samo od sebe poskrbelo za "zglihanje". ZDA bodo izgubile 40-50% obdelovalnih površin, enako velja za Azijo, Mati Afrika je tako ali tako odpisana, nimajo šans, denarju navkljub.
Edina rešitev za "dejmo bit vsi siti in zdravi" je zmanjšanje populacije. Ne zajezitev rasti, zmanjšanje.
----------
BTW (četudi mi gredo grdo na jetra), ZDA vendarle prispevajo levji delež k proračunu Združenih narodov in še česa. Tudi to se bo ustavilo, kmalu bodo imeli več kot dovolj lastnih težav (izguba obdelovalnih površin, izumrtje gozdov, tisoči mrtvih vsled poplav, vročinskih valov, hurikančkov in podobnih.)
They're fucked. Then again - we all are.
http://www.climateark.org/shared/reader/welcome.aspx?linkid=84339
http://www.msnbc.msn.com/id/20819312/
|
|
|
|
|
|
 |
|
Bassman
Administrator
Starost: 117
Pridružen/-a: 9:52, 20-Nov-2003
objave: 10490
Teme: 2469
Kraj: Ljubljana
134069.9 kinta/e
1015531.8 šold/e
10048.2 flika/e
|
|
Ja sej to je men jasno, ampak problem je v tem, da če vsi začnemo tako črno gledat na vse skupaj, bo svet šel še 10x prej k vragu, kot pa če se vsak nekaj naredi, zato, da bomo mogoče pa preživeli.
Sicer bi itak vzel 50 letn kredit se zapufal do konca in zagonil denar za kurbe in za žuranje.
|
|
|
|
www.vakciji.si ------------------ www.povej.com
|
|
| |
|
badabum
Vztrajen
Starost: 52
Pridružen/-a: 14:59, 24-Okt-2006
objave: 286
Teme: 3
5456.2 kinta/e
0.0 šold/e
170.9 flika/e
|
|
B, ne gre za črnogledost, gre za dejstva.
Smo na vrhuncu civilizacije ter njenim največjim izzivom. See, adapt, survive. 
Hint: obdrži tisto kravco in štalco.
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 103067 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 3.1716s ][ Queries: 36 (1.5137s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
