| Avtor |
Objave |
 EnigmA
Moderatorka
Starost: 42
Pridružen/-a: 14:50, 20-Nov-2003
objave: 1928
Teme: 199
Kraj: Povsod in nikjer
19560.3 kinta/e
133.4 šold/e
774.8 flika/e
|
|
Kitajski zid
Že v 3. stoletju pr.n.št. je začel prvi kitajsi cesar prezidavati obstoječe zidove na mejah pravkar osvojenih kneževin v strnjeno obzidje zoper konjeniška ljudstva na severu, v naslednjih stoletjih pa so obzidje še dograjevali. Obrambni zid so sprva sestavljali zemljeni oklopi, nakopičene kamnite klade in lesene palisade.
Sedanja podoba najdaljše zgradbe na svetu izvira iz časa dinastije Ming, ki je prišla na oblast po zmagi nad Mongoli. "Sinovi stepe" so v 13. stoletju razširili svojo oblast daleč na jug in na zahod ter vladali na obsežnih delih Evrazije, preden je nazadnje prestol spte zasedel Kitajec. Takkrat so začeli Kitajci graditi - kar ne preseneča - zelo trden inm dolg obrambni zid proti "barbarom s severa". ni pa več mogoče dokazati, da je postopoma nastal kar 50 000 km dolg zid, čeprav v zadnjem času odkrivajo na zahodu sledove nadaljnih zemljenih delov zidu.
Kitajski zid je bil zasnovan kot "varovalni zid pred barbari", ki je Cesarstvo sredine, kakor so Kitajci sami imenovali svojo državo, zaprl pred zunanjim svetom in zavaroval severno mejo. Toda "sinovi neba" se niso ograjevali samo proti zunanjim ljudstvom, temveč tudi med seboj: z zidovi so obdajali mesta in mestne četrti in celo vsaka družina je zgradila zid okoli svojega doma. Pismenko "cheng" uporabljajo Kitajci za "zid" in tudi za "mesto". V nasprotju z Modrim cesarstvom, se pravi z juènim, k morju obrnjenim delom Kitajske, je Rumeno cesarstvo, v puhlično ozemlje južno od zidu ujeta cesarska Kitajska, zrlo navznoter, si samo ustvarilo osamo, iz katere se je lahko rešilo le poredkoma in z velikimi težavami.
Kakor pri obzidjih, bobnarskih stolpih in zvonikih po mestih sta tudi pri velikem Kitajskem zidu iz lomljenih in klesanih kamnov samo zunanja dela, ki sta ponekod debela več kot meter. Vmesni prostor je zapolnjen s kamnitim drobirjem, nabito zemljo in drugim gradivom. Prav mračno zveni podatek, da so za polnilo uporabili tudi trupla vojakov, s prisilo k delu zavezanih kmetov in delovnih sužnjev, ki niso zdržali naporov pri graditvi mogočnega zidu. Tolikšen zid je bilo psloh mogoče postaviti samo s tlačanskim delom stotisočih, ki so v vseh letnih časig garali s preprostim orodjem ali pa z golimi rokami.
Zid je glede na oblikovanost zemljišča, ki se ji odlično prilagaja, visok od 3 do 8 metrov. pri dnu je širok 7 metrov, do vrha pa se zoži na 4-6 metrov. Prsobrani so na zunanji strani debeli po 2 metra, na notranji pa po meter. Na razdalji, ki je še omogočala dober pregled in povezavo, so sezidani 12 metrov visoki stolpi, v katerih so prebivali vojaki stražarji in v njih shranjevali orožje.
Kitajski zid je bil tudi pomemben komunikacijski sistem. Po njem so se vojaki gibali - celo na konjih - veliko hitreje kot na brezpotju vsenaokoli. Od stolpa do stolpa so vrh tega pošiljali sporočila, podnevi z zastavami, ponoči pa z ognjem. Zato najdemo tudi v zaledju razvaline signalnih stolpov, ki so jih uporabljali za zvezo s trdnjavami globje v deželi.
Zelo težko pa je odgovoriti na vprašanje: Kako dolg - dobesedni prevod iz kitajščine bi moral res biti Dolgi zid - pa je pravzaprav Kitajski zid? Domneve so zelo različne, kajti gre za sistem, v katerem so obsežni deli že propadli. Zidu ni mogoče izmeriti niti z Meseca, ker od tam - kljub nenehnemu drugačnemu zatrjevanju navdušencev - ni viden. čeprav je mogočen, je iz umetnih satelitov opazen le kot prav tanka črta. Marsikateri stari zgodovinar poroča o 10 000 lijih, kar bi bilo nekaj več kot 5000 km, večina sedanjih raziskovalcev pa govori o več kot 6000 kilometrih - kar je nadvse mogočen simbol zaprtosti pred drugimi ljudstvi.
Franz - Josef Krucker
Vir: Svetovni zakladi
|
|
|
|
Je suis la, et ailleurs!
|
|
   |
     |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 99121 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2108s ][ Queries: 36 (0.0761s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
