| Avtor |
Objave |
 Admin.
Administrator
Starost: 94
Pridružen/-a: 22:33, 29-Okt-2004
objave: 3924
Teme: 1316
3126.1 kinta/e
100.0 šold/e
-5400.0 flika/e
|
|
Nakup nepremičnine je za povprečnega kupca velik zalogaj. Poleg finančnega dela je zelo pomembno iskanje nepremičnine. Vse več domačih kupcev je pripravljenih kupiti stanovanje po nižji ceni zunaj večjih krajev, podjetja pa se vse raje odločajo za najem in ne za nakup, saj je najem pogosto bolj gospodaren, pravi Marko Puschner, urednik spletnega portala Slonep.net.
Dodaja, da so cene nepremičnin po vsej državi v zadnjih desetih letih naraščale s približno sedemodstotno letno stopnjo, nekatere nepremičnine v prestolnici pa se podražijo za celo deset odstotkov na leto in so za kakih trideset odstotkov višje kot v njeni okolici. Vse več potencialnih kupcev se odloča za nepremičninske ponudbe, iskanje nepremičnin in tudi za druge informacije na spletnih straneh, še pravi Puschner, ki je udeležencem 1. slovenske nepremičninske konference v kongresnem centru portoroškega hotela Slovenija včeraj predstavil smernice na trgu nepremičnin.
O stanovanjskem programu v strategiji razvoja Slovenije je govorila Barbara Starič Strajnar, vodja sektorja za stanovanja in urbana zemljišča v ministrstvu za okolje in prostor: "Namen stanovanjske strategije je oblikovanje sklopa izvedljivih ciljev ponudbe stanovanj in njihovega financiranja. Vzpostaviti je treba takšne zakonske, urbanistične, upravno-tehnične, finančne in druge pogoje, da se bodo lahko razvili nepremičninski zemljiški in stanovanjski trgi. V okviru trga stanovanj moramo doseči tak položaj, da bo na tržišču dovolj stanovanj za nakup in najem po primernih cenah glede na kupno moč prebivalstva."
Pomemben je tudi sistem financiranja
Poleg ponudbe stanovanj bo treba poskrbeti tudi za sistem financiranja. Javni sektor mora prevzeti večjo odgovornost za financiranje komunalne infrastrukture, kot jo je imel doslej, in vzpostaviti zakonske in druge pogoje za oblikovanje stanovanjskega bančništva oziroma hranilništva v okviru organiziranega varčevanja in kreditiranja za stanovanjske namene, je razlagala Strajnarjeva.
Omenila je tudi predlog zakona, ki spreminja obrestne mere na varčevalni in posojilni strani, "da bodo banke in varčevalci našli interes za sodelovanje v stanovanjski varčevalni shemi", spremeniti je treba tudi "togo določilo, da je mogoče varčevati le za obdobje petih ali desetih let". V preoblikovanju je prav tako pravilnik o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki naj bi zasebne investitorje z dodatnimi ugodnostmi stimuliral pri gradnji neprofitnih najemnih stanovanj.
O obdavčitvi nepremičnin je govorila Janja Holcman Babič in ugotavljala, da premoženjski davki - razen za obdavčitev prometa nepremičnin - v naši državi (še) nimajo pomembne vloge. V okviru davčne reforme je bil sicer pripravljen predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar še ni bil niti obravnavan, saj niso potrjeni zakoni, ki bi določali podlage za izvajanje zakona o davku na nepremičnine in bi omogočali učinkovito pobiranje premoženjskih davkov.
"Z davkom na nepremičnine naj bi zajeli v obdavčitev objekte in zemljišča kot del premoženja fizičnih in pravnih oseb. Davek na nepremičnine nadomešča davek na posest stavb, določen v zakonu o davkih občanov, in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določeno v zakonu o stavbnih zemljiščih. Prihodki od davka na nepremičnine so tako kot zdaj vir občinskih proračunov, saj se s tem davkom financira občina, v kateri je nepremičnina," poudarja Babičeva, ki je udeležencem podrobno predstavila primere obdavčenja nepremičnih v petih evropskih državah.
Davek od nepremičnin je po njenem mnenju "primeren vir financiranja lokalne ravni. Lokalne javne storitve, ki se financirajo iz občinskih proračunov, ustvarjajo dolgoročne koristi tamkajšnjim nepremičninam. Z uvedbo davka je povečana tudi avtonomnost lokalne ravni." Z davkom od nepremičnin se bo povečalo število stanovanj, šol, vrtcev, cest, urejenih parkov in javnih površin, s tem pa bo tudi posamezna nepremičnina pridobila vrednost, zaključuje Babičeva.
Soseske se strukturirajo
Vsaka lokacija ima svojo ceno - mikavnejša ko je, bolj vrtoglavo ceno lahko zahteva prodajalec. Tudi tisti, ki v Sloveniji prodaja lokal, saj cene še niso dosegle viška, je prepričan Andrej Kuplenk, eden od pobudnikov uvedbe obveznih nepremičninskih licenc, ki je včeraj govoril o lokacijah poslovnih, stanovanjskih in zemljiških nepremičnin. Pri nas velja, da premožnejši kupci iščejo lokacije, ki bi jim prihranile čas, torej v mestnih središčih, in z njih skupaj z višjimi davščinami izpodrivajo šibkejši sloj.
Zanimivo je, da se soseske tudi v Sloveniji strukturirajo: bolj eminentni ljudje živijo v kaki soseski, višjo ceno nepremičnine lahko pričakujemo, solidnost gradnje pa je v drugem planu. Kuplenk navaja primer ljubljanskih Murgel s "slavnimi" prebivalci v zavidljivo dragih, pa čeprav zgolj montažnih hišah, v premislek pa ponudi še Fužine. Te so arhitekturno lepo zasnovane, gradnja je solidna, ponašajo se z dobro infrastrukturo, cene stanovanj pa so zaradi strukture prebivalstva bistveno nižje kot v Murglah...
Kristina Menih
Preberi vse...
Izvor: Večer
Večer - dnevne novice
|
|
|
|
|
|
   |
   |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 99157 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2013s ][ Queries: 40 (0.0585s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
