| 
 
|  
	 
		| 
 
| Avtor | Objave |  
|  Bassman Administrator
 
  
  
 Starost: 118
 Pridružen/-a: 9:52,  20-Nov-2003
 objave: 10490
 Teme: 2469
 Kraj: Ljubljana
 134069.9 kinta/e
 1015531.8 šold/e
 10048.2 flika/e
 
 
  
   |  
 
 
| 
| 
 |  
| To je spremna beseda iz moje prve pesniške zbirke. Sicer je zaenkrat le v eletronski obliki, a nekje je treba začeti. Upanje na izdajo prave tiskane zbirke pa še ni umrlo: »V vsakemu izmed nas domuje vsaj en črviček, ki raste skupaj z nami. Velikokrat se temu črvičku sčasoma pridružijo še drugi in tako postane rast toliko bolj vzemirljiva, saj s pomočjo njih odkrivamo vedno nove in nobe zaklade.
 če smo dobri gostitelji, te naše črvičke skrbno negujemo in jim skušamo zagotoviti čim boljše pogoje za rast. Kajti tudi oni morajo rasti. Skupaj z nami.
 Pot do njih velikokrat vodi po zapletenih temačnih hodnikih, na katerih se velikokrat zgubimo in obupamo. Včasih pridemo celo do vrat, za katerimi slišimo tihi klic in prošnjo za osvoboditev, pa se zadnji trenutek zlomimo in omagamo. črvički pa čakajo, da zberemo pogum, jih obiščemo in jim pogledamo naravnost v oči.
 Ko postanejo preveliki, jim moramo kot dobri gospodarji nekako pustiti prosto pot. Da se pokaže svetu. Da vdihne vase novo energijo.
 
 Rada imam svoje črvičke. Velikokrat jih žal zanemarjam, a ko le morem prisluhnem njihovim zgodbam. Iz njih sestavim pesmi ali sestavek in jih tako ovekovečim.
 Zgodbe so različne. Nekatere so polne bolečine, ki neusmiljeno pustoši po poljih naše duše, druge govorijo o iskanjih, ko se izgubimo v labirintu skušnjav in ne najdemo poti ven. Velikokrat se dotikajo preizkušenj, ki zamajajo naše zaupanje vase, a nas hkrati navdajo z novimi močmi. In navsezadnje govorijo tudi o zakladih srca, ki predstavljajo neskončni izvir energije, smeha in veselja, sreče in... ljubezni.
 Pričujoča knjiga je prvi pohod četice mojih črvičkov, verjamem pa, da ni zadnji. Upam, da boste tudi vi prisluhnili tem malim korenjakom in njihovim zgodbam. Morda v njih najdete tudi sebe. »
 
 
 
 
 
 Nekaj pesmi:
 PRAVLJICA
 
 Podaj mi roko.
 Naj te popeljem v pravljico.
 
 Bosa se bova sprehajala po pešceni jasi,
 Pod prsti cutila svilene mehurcke,
 Razblinili se bodo pod najinimi stopinjami
 In naju obdali z žametnimi trakovi.
 
 Gola bova stopala po snežni preprogi,
 Se skrila v objem njene mehkobe,
 Nadela nase oklep ljubezni,
 V njem prižgala bova ogenj strasti.
 
 Zbujala se bova pod cvetoco cešnjo,
 Postala tatova, ko polna bo plodov,
 Zaspala bova v tihem gozdu,
 Listnata odeja prekrila bo sledi,
 Da najina pravljica lahko znova se rodi.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 PREBUJANJE
 
 Tvoje dlani potujejo po mojem telesu,
 Kot bi njega koža bila gladina oceana,
 Katerega carobnost je pravkar unicil orkan,
 V njega globine zasejal je nešteto ran.
 
 Blazinice prstov se dotikajo brazgotin,
 Njih magicnost in toplota mir vzbuja,
 Njih nežnost in strast obcutke prebuja.
 
 Trpka bolecina pocasi zapušca pristan,
 Ogromno žrtev za seboj pustil je njen pohod,
 Vsak njen korak nov neizbrisljiv pecat,
 Reka krvi prelita po neskoncni širini njenih trat.
 
 Pokrij me z odejo, spleteno iz najine ljubezni,
 Skrij me v zavetje svojih gorecih custev,
 Naj se te okleni moje drgetajoce telo,
 Naj nad mirno gladino razjasni se nebo.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 OBRED ŽRTVOVANJA
 
 Spet si nazaj v svoji mali celici,
 Gledam te skozi svetlece se rešetke,
 Na njih so še sveži madeži krvi,
 Odtisi tvojih krvavih dlani,
 Ko zaman skušala si se upreti
 Ponovnemu vstopu v celico smrti.
 
 Nemocna ležiš pred žrtvenim oltarjem,
 Ob tebi v beli obleki mucenica sedi.
 Prepušcaš se njenim hladnim rokam
 Ko stresajo strup na tvoje odprte rane,
 Ki zaznamovale bodo še en neuspeli pobeg.
 
 Ponujam ti roko, a ti slepa si zanjo.
 V senci mucenice tavaš v megli.
 V labirintu glasov izgubi se moj krik
 Tam, kjer padel je tvoj zadnji klic na pomoc.
 
 Na tvojem obrazu žalosten nasmeh,
 V tvojih oceh prazen pogled,
 Na tvojih licih krvave kaplje poti
 Nad tvojim bitjem znova angel smrti bdi.
 
 DOTIK DOMIŠLJIJE
 
 Rada bi se sprehodila po pešceni plaži,
 Odvrgla s sebe sleherni kos oblacila,
 Legla tik ob modrini morja
 In cakala na prvi val.
 
 Dih bi mi zastal,
 Ko bi svoje hladne dlani
 Položil na moje razgreto telo,
 Ob vsaki vzpetinici crvstih oblin
 Nastajali bi izviri strasti,
 Iz njih nastali bistri bi potocki,
 Ob njih prelivanju koža bi vztrepetala,
 Ob njih izginjanju hrepenela bi po novem stiku.
 
 Veter bi sušil preostale kapljice,
 Skrite pred njegovim lovskim nagonom,
 Drgetale bi v prošnji za pomilostitev,
 Da bi vsaj še malo obstale na pregretem telesu,
 Da bi se vsaj še trenutek
 Lahko pozibavale ob vsakem mojem vdihu.
 
 Ko odprem oci,
 Zagledam tvoj speci obraz.
 Tvoje roke pocivajo na socni koži,
 Njih dotiki ustvarjajo vedno nove fantazije.
 
 
 
 
 ZA ZAPRTIMI VRATI
 
 Nabrekle žile rinejo skozi kožo
 Ta pocasi razpada pod težo brazgotin
 V kapljicah krvi izginjajo sanje
 Oživljajo demoni, ki prežijo na svoj plen.
 
 Sline se jim cedijo in mešajo s krvjo
 Ko vgriznejo v zadnjo utripajoco žilo
 In srkajo iz žrtve poslednje vzdihljaje
 Potem pa poniknejo v šepetu strasti.
 
 Za težkimi koraki vrata se zapro
 Na postelji pociva njeno raztrgano telo
 Kriki ujeti v njenih objokanih prsih
 Izgubljajo še ostale drobtinice moci.
 
 Nekje zunaj sliši se smeh...
 Tam za zaprtimi vrati ....
 Pa v nemi tišini trohni še en nedolžni cvet.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 THE SAVIOUR
 
 A last dance of our souls
 Drowning wrapped naked
 In the neverending lake of dreams.
 
 Your devoted spirit giving up the fight
 Screaming in silence for deliverence
 Clinging to the living spring
 Of the shelter
 My heart has built for you.
 
 I can feel the demons
 Destroying the peace in your veins
 Stealing the last drops of your strength
 Leaving you disappear
 In the shadows of delusion.
 
 Let me cover your wounds
 With the silk velvet of my love
 Allow me to defeat
 The army of evil fays
 They're holding you captured
 With their imaginary fears.
 
 Let me set you free
 With giving you a part of me.
 THE ABYSS
 
 She woke up in the middle of the night
 Unable to move
 Her body tied up to an invisible mirror
 Showing her heart falling into pieces
 Her skin drawning in the pool of blood
 As those heavy chains keep her in prison.
 
 Willing to escape she's reaching for your hand
 But you're just a vision
 Grown from an another lost illusion
 Feeling your presence though you're not there
 Hoping your touch will cut those chains
 And she could fly away following your voice.
 
 She fall asleep
 While falling into the abyss
 Waiting there to rub her dying soul
 Where's her hero who made her a slave
 Will he save her from the clatches
 Of the demons he sent to take her?
 
 
 
 
 
 
 
 
 VITEŠKI GALOP
 
 Lebdim na svileni jutranji rosi,
 Njene nežne roke hladijo moje rane,
 Raztrgana krila utrujeno molčijo,
 Njih nemi kriki vzklikajo na pomoč.
 
 Naj veter požene svoje viteze v galop,
 Naj sledijo žuboreči reki krvi,
 Naj prisluhnejo šepetu izgubljenih senc,
 ki tavajo skozi parajoče slapove teme.
 
 Naj predrami te rezget vrlega žrebca,
 Njega pogled naj govori ti o meni,
 Razodene naj ti skrivnost o izviru bolečine,
 Na svojih krilih naj vodi te k mojemu oltarju.
 
 Ležim na nežni odeji tvoje kože,
 Poslušam tvojo nemo izpoved,
 čutim besede, ki budijo mojo kri,
 Njih nežna sapa dviguje me kvišku.
 
 Naj moj dotik govori ti o meni,
 Razodene naj skrivnost o moji ljubezni,
 Naj vitezi vodijo najino pogumno vojsko,
 Naj zmaga v bitki popelje naju domov.
 |  
|  |  |  |  
| 
 
 
 
 Nazadnje urejal/a Bassman Pon 30 Okt, 2006 17:33; skupaj popravljeno 1 krat
 
 |  |  
|      |       |  
|  Zlobko Redni uporabnik
 
  
  
 Starost: 53
 Pridružen/-a: 9:07,  07-Feb-2005
 objave: 777
 Teme: 25
 Kraj: Ljubljana
 24294.2 kinta/e
 113.1 šold/e
 324.3 flika/e
 
 
  
   |  
 
 
| 
| 
 |  
| Groza...mislm, kr neki no. jest znam tut tkole pisat:
 
 sam na nepokošenem travniku
 pod svinčeno sivim nebom
 ležim ob razliti pločevinki piva
 sam in nemočen čakam na prvi sončni žarek.....
 
 in bla bla bla naprej....
 |  
|  |  |  |  
| 
 
 
 
   
 
 |  |  
|      |     |  
|  Mojsa Redna Uporabnica
 
  
  
 Starost: 45
 Pridružen/-a: 13:12,  02-Nov-2005
 objave: 767
 Teme: 41
 Kraj: Ljubljana
 23236.2 kinta/e
 6.5 šold/e
 136.8 flika/e
 
 
  
   |  
 
 
| 
| 
 |  
| Ma kok se vam da tuje pesmi brat. Jaz sem tudi včasih pisala pesmi, dobila neke nagrade, sam nikol nisem štekala kako se folku da moje pesmi brat pa itak sem vedla da jih čist noben ne razume kot sem jih jaz pa se mi je zdelo brezveze da mi dajejo neke nagrade ker itak jim nč ni jasno kaj sem htela povedat, ker to so moje pesmi. Jaz nikol ne berem tujih pesmi ker mi tud ni čist nič jasno, jasni so mi sam uni kičasti verzi, tko da men je to brezveze. |  
|  |  |  |  
| 
 
 
 Èe me rabite sem zraven!
 
 
 |  |  
|      |      |  
|  Bassman Administrator
 
  
  
 Starost: 118
 Pridružen/-a: 9:52,  20-Nov-2003
 objave: 10490
 Teme: 2469
 Kraj: Ljubljana
 134069.9 kinta/e
 1015531.8 šold/e
 10048.2 flika/e
 
 
  
   |  |  
|      |       |  
|  |  
| 
 
 
 
 
 
 
 
 | Poglej naslednjo temo
 Poglej prejšnjo temo
 NE moreš Objaviti novih Tem
 NE moreš Odgovoriti na to Temo
 NE moreš Urejati svojih Objav
 NE moreš Izbrisati svojih Objav
 NE moreš Glasovati na Objavah
 Lahko prilepiš datoteke na tem forumu
 Lahko Prenašaš datoteke na tem forumu
 
 |   
 
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
  153816  Attacks blocked
 |  
 |  
 
	| [ Time: 2.6201s ][ Queries: 34 (2.1138s) ][ Debug on ] |  |