| Avtor |
Objave |
 -Naya-
Doktor
Starost: 49
Pridružen/-a: 8:59, 05-Dec-2003
objave: 2367
Teme: 369
Kraj: dolenjska
18823.6 kinta/e
116.2 šold/e
286.6 flika/e
|
|
Leto 2004 - leto boja proti suženjstvu
New York - Generalna skupščina ZN je leto 2004 razglasila za mednarodno leto boja proti suženjstvu in za odpravo sodobnih oblik suženjstva, ki bo teklo hkrati s praznovanjem 200-letnice revolucije na Haitiju, po kateri je nastala prva samostojna država nekdanjih sužnjev.
Vodstvo pri spominskih prireditvah v letu boja proti suženjstvu je prevzel Unesco, ki pripravlja več projektov, katerih cilj bo oživitev zgodovinske resnice o preteklosti sužnjelastništva in trgovanja s sužnji ter spoznavanje in priznavanje afriške kulture in civilizacije v drugih delih sveta.
Sužnji na Haitiju so se uprli po francoski revoluciji leta 1789 in leta 1804 razglasili samostojno državo, ki velja za simbol uspešnega upora sužnjev, čeprav je Haiti še danes ena najrevnejših in skorumpiranih držav na svetu. Krvavi boj za neodvisnost Haitija oziroma takratne francoske kolonije Saint Domingue je trajal 13 let, dokler ni vodja upora, nekdanji suženj Jean Jacques Dessalines, 1. januarja 1804 razglasil samostojnost, državo preimenoval v Haiti in sebe razglasil za dosmrtnega guvernerja. čez nekaj let je bil ubit v uporu in tragedija nekdanje francoske kolonije, prve svobodne države sužnjev, se nadaljuje z nasilnimi preobrati, okrutnimi diktatorji in revščino velike večine prebivalstva vse do danes.
Poziv k boju proti sodobnim oblikam suženjstva
Generalni direktor Unesca Koičiro Macura je decembra pozval ves svet, naj se zaveže k boju proti sodobnim oblikam suženjstva in večjemu spoštovanju ljudi. Kot je dejal, morajo spominske slovesnosti ob mednarodnem letu boja proti suženjstvu vzpodbujati dialog med civilizacijami in kulturami, ne pa poglabljati razlik. Veliko neodgovorjeno vprašanje v svetu ostaja vprašanje odškodnine nekdanjim sužnjem ali državam, od koder so sužnje odvažali, vendar se Amerika in Evropa branita s trditvijo, da so pri trgovini sodelovali tudi sami Afričani in drugi, ki zdaj zahtevajo denar. Vprašanje odškodnin je, poleg spora med arabskimi državami in Izraelom glede opredelitve Izraela kot rasistične države, prispevalo k neuspehu konference proti rasizmu v Durbanu leta 2001.
Med cilji slovesnosti je spoznavanje in priznavanje kultur
Del slovesnosti v letu 2004 bo namenjen ohranjanju in oživljanju zgodovinskega spomina na čezatlantsko trgovino s sužnji, drugi cilj spominskih slovesnosti pa je spoznavanje in priznavanje kultur. Unesco za oživitev zgodovinskega spomina pripravlja projekt z naslovom Pot sužnjev. Zamisel o tem celovitem prikazu potovanja sužnjev iz Afrike prek Atlantika je Unesco sprejel že leta 1993, predlagal pa jo je Haiti. Namen projekta je na znanstven in objektiven način sporočiti zgodovinsko resnico in predstaviti posledice suženjstva za odnose med državami.
Kot je opozoril Macura, bi morali zgodovinski učbeniki po vsem svetu omenjati tragedijo trgovine s sužnji. Spominske slovesnosti bodo potekale predvsem v afriških državah, od koder so sužnje na silo izvažali, ter v ameriških in karibskih državah, kamor so jih vozili na prisilno delo. Unesco je oblikoval posebno mrežo okoli 100 šol v 23 državah Afrike, Karibov, Amerike in Evrope, ki bodo z različnimi projekti skušale prebiti zid molka, ki še vedno stoji pred popolnim zgodovinskim priznanjem tragedije. Projekti bodo namenjeni tudi spoznavanju sodobnih oblik suženjstva, boja proti diskriminaciji, nestrpnosti in sovraštvu.
Trgovina s sužnji še vedno zelo donosen posel
čeprav ob besedi suženj večina ljudi najprej pomisli na skupine afriških črncev izpred nekaj stoletij, ki jih trgovci v okovih ženejo na ladje in nato prek Atlantika, kjer jih prodajajo naprej, suženjstvo še danes ni odpravljeno, čeprav ga nobena od samostojnih držav uradno ne dovoljuje. Trgovina s sužnji je še vedno zelo donosen posel z relativno majhnim tveganjem za kriminalce. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) in drugih podobnih organizacij danes po svetu v različnih oblikah sodobnega suženjstva živi okoli 27 milijonov ljudi, kar je več kot v kateremkoli drugem zgodovinskem obdobju preteklosti.
Problem otroškega dela
Po ocenah ameriškega State Departmenta je bilo leta 2002 v suženjstvo prodanih okoli štiri milijone ljudi, pri čemer je tudi danes največji problem Afrika. Po podatkih Unicefa je predvsem zahodna Afrika primer hudega izkoriščanja otrok za prisilno delo na plantažah, v rudnikih in javnih hišah. ILO trdi, da je kar 80 milijonov afriških otrok med petim in 14. letom starosti prisiljenih delati brez plače, število pa vsako leto narašča in bi lahko do leta 2015 doseglo 100 milijonov. Otroško delo je posledica stiske staršev, ki nimajo denarja za preživljanje družin in pohlepa ljudi, ki to stisko izkoriščajo.
Suženjstvo danes še donosnejše kot pred 200 leti
Izkoriščanje sužnjev je danes še hujše in donosnejše, kot je bilo pred okoli 200 leti na ameriškem Jugu, ko je povprečen suženj lastnika ob nakupu stal, preračunano v današnji denar, okoli 40.000 dolarjev. Na Tajskem danes na primer prodajajo mladoletne deklice za približno 2500 dolarjev, te pa s prostitucijo svojim lastnikom letno prislužijo do 75.000 dolarjev. Sodobne oblike suženjstva nimajo zakonske podlage, vendar ljudje ostajajo v takšnem razmerju zaradi groženj z nasiljem, izgonom iz držav in drugače brezizhodnega položaja.
Pred suženjstvom niso imune niti pravne države, kot so ZDA, kamor vsako leto skrivaj prodajo okoli 50.000 žensk in otrok. Po podatkih nevladne organizacije "American Anti-Slavery Group" ti pridejo v ZDA kot prisilni delavci tujih diplomatskih misij, kot delavci v različnih nezakonitih proizvodnih obratih - tu prednjačijo tekstilni, ki jih v ZDA imenujejo "sweatshop" -, največji del žensk pa je prisiljenih v prostitucijo. S podobnim primerom se ukvarja tudi Zahodna Evropa, ki na črno "zaposljuje" prisilne prostitutke iz Vzhodne Evrope. V državah zahodne Afrike cveti prisilno delo, s tem pa služijo tudi države, kot je simbol upora sužnjev Haiti, ki prodajajo svoje ljudi v Dominikansko republiko za prisilno delo na plantažah sladkornega trsa.
Suženjstvu posebej izpostavljeni migranti
Države sicer sprejemajo ukrepe proti suženjstvu, ki pa večinoma niso zadostni ali dovolj učinkoviti za njegovo odpravo. Suženjstvu so posebej izpostavljeni migranti, ki se selijo iz revnih predelov sveta v bogate države, se pri tem zadolžijo in morajo s svojim delom odplačati dolg za selitev tihotapcem ljudi. ZN praznujejo 18. decembra Mednarodni dan migrantov, ki naj bi jih bilo danes po podatkih ILO v svetu okoli 120 milijonov in Mednarodna skupina za boj proti suženjstvu (Anti-Slavery International) je letos decembra pozvala vlade bogatih držav, naj zaščitijo njihove pravice.
Zahodna Evropa bo do leta 2050 potrebovala najmanj 68 milijonov priseljencev
Zahodna Evropa bo zaradi nizkega naravnega prirastka do leta 2050 potrebovala najmanj 68 milijonov priseljencev, ki bodo delali za množice upokojencev. Namesto da bi sprejele to dejstvo zahodnoevropske države omejujejo dotok migrantov, ki zaradi takšnih ukrepov postajajo bolj izpostavljeni izkoriščanju. Omenjena skupina opozarja, da nobena od večjih držav prejemnic migrantov še ni ratificirala Konvencije ZN iz leta 1990 o zaščiti pravic migrantskih delavcev in njihovih družin. (STA)
Vir: www.SIOL; 3.januar 2004; Aktualno
|
|
|
|
Èlovek je svoboden, ko se nièesar ne boji in si nièesar ne želi! 
|
|
   |
    |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 104853 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.3906s ][ Queries: 36 (0.2001s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
