Evo končno sem prišla domov.Po eneme mescu morja.Sploh ne morem verjet,da je en mesec tolk hitro minil.Ampak nisem še čisto doma.Sem še na obisku v Lj pri zelo dobrem prijatelju in od tu tudi pišem.Vreme na morju je bilo fenomenalno.Ok če odštejem eno hudo neurje,ko nam je praktično skoraj vse odpihnilo in sem bila mokra,da je teklo od mene.Ampak smejala sem se kot da bi bila malo utrgana.no pa tisti ki me poznajo tako vedo da je to za mene čist normalno.
No končno sem spet videla tisto osebo,ki me je tisti teden na morju tako očarala.Bilo ni nič.Mislim,da me je takrat še najbolj bolelo to,da ostajam sama in da tolk dobre družbe ne bo več in da ne bom mogla počet oslarij najmanj 3 tedne.In to je bilo to.Zdaj ko sem ga ponovno videla,nobenih čustev,samo tist občutek,ko ti je fajn bit v družbi nekoga,ko z njim lahko govoriš o vsemu,ko te sprejme takšnega kot si in te ne ocenjuje po napakah ki jih narediš ampak ti stoji ob strani,se pravi vse tisto kar naj bi imel prijatelj,ki ga ne želiš izgubiti.