Nekateri ljudje vrjamejo, da si stezo življenja kreiramo sami. Nisem prepričana tako, da bi to sprejela kot dejstvo, ki je priloženo vsakemu posamezniku. Vem da so na mojo začrtano stezo vplivale poti mnogih drugih skozi čas. Družina, prijateljstvo, ljubezen in ostale pomembne relacije z ljudmi, so igrali odločilno vlogo v mojem življenju in me naredili v dekle, v to kar sem dandanes. Ko so moje poti prišle pred komisijo časa, je bilo tam polno razpotij, odločitev, vzpenjajočih in padajočih se poti, kot bi bil vse skupaj en življenjski vrtiljak…
Vedno znova me očara, kadar se zazrem v spomine, ko si pravzaprav predstavljam tiste težke trenutke moje življenjske steze in potem spoznam kje sem danes. Èe skušam komentirati dosedanjo pot, ugotovim, da je bila moja vez z družino tesnejša, imela sem mnogo prijateljev, veliko odličnih priložnosti, tesne zveze z ljudmi, socialni položaj, ki mnogim ni dan…ampak zdaj se vprašam, če sem ob vsem tem bila srečna? Nedvomno je sreča v moji notranjosti rasla ves ta čas.
Leta so minevala in zvrstilo se je veliko sprememb v mojem življenju. Izgubila sem dobre prijatelje, izgubila sem stare starše in moje duša se je znašla v popolni bedi. Živela sem iz dneva v dan in nisem vedela kakšen je še sploh smisel življenja. Takrat sta mi sestra in mami stali ob strani…vsaja nekdo mi je še pomagal nositi bremena na hrbtu. Spoznala sem veliko novih ljudi in sčasoma je postalo lažje. Sem srečna? Naj rečem, da sem se naučila kaj pomeni resnična sreča. Ni odvisna od okoliščin ali od materialnih dobrin. Odvisna je le od tega, ali si ji pripravljen narediti pot, narediti varen pristan v tvojem življenju.
Katere steze življenja so pred mano zaprte? Odločila sem se, da bom poizkusila najti pravi zemljevid, pravi načrt teh steza. Rada bi se znala bolje odločati, kar pomeni, da moram znati prisluhniti sebi, tako kot znam drugim. Mislim da dobra komunikacija ni odvisna tako od govorjenja, kot od poslušanja. Želim so spremembo moje poti življenja in prevzeti odgovornost nase, kati nihče je ne bo namesto mene…drugi mi lahko le stojijo ob strani in mi pomagajo razbremeniti sebe….ne morejo pa biti jaz!
http://www.povej.net/forum/trackback.php?e=981
Avtor | Objave |
---|---|
Pridružen/-a: 19:30, 20-Avg-2006 |
Zelo lepa izpoved. Lahko bi rekel, da se mi je ob branju porodila skovanka idealističen funkcionalizem.
|
Nazaj na vrh | |