Avtor |
Objave |
sieagel
Vztrajen
Starost: 47
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
9. PADAVINE IN TEMPERATURE
Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka
in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v letih od
1992 do 2002.
Citat: | CILJ
Redno spremljanje gibanja temperatur in padavin omogoča
ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju,
priprave na nove razmere in zmanjševanje morebitnih
negativnih posledic. |
V obdobju 1992-2003 je bilo najhladnejše leto 1996, najtoplejše
pa leto 2000. Predvsem v zadnjih dveh desetletjih je na ozemlju
Slovenije opazno naraščanje povprečne temperature, pogosteje
kot v preteklosti so najtoplejša leta in najtoplejši meseci. Leta
2003 smo imeli izjemno vroče in sušno poletje. Naraščanje
temperature ni po vsej državi enako, obstajajo pomembne razlike
med pokrajinami, najmanjše naraščanje opažamo ob obali.
Naraščanje povprečne temperature je opazno tudi v globalnem
merilu in v Evropi, prav tako kopičenje nadpovprečno toplih let in
mesecev v zadnjih petindvajsetih letih.
Z večjimi in pomembnejšimi razlikami kot pri povprečni temperaturi
se srečujemo v Sloveniji pri padavinah. Razlike med regijami
so zelo velike, saj v Julijcih povprečne letne padavine dosegajo
na posameznih območjih 3500 mm, proti vzhodu padavine
hitro pojemajo. Na skrajnem vzhodu Prekmurja je letno povprečje
pod 800 mm. Leta 2000 je na Kredarici v obravnavanem
dvanajstletnem obdobju 1992–2003 padlo največ padavin,
v Prekmurju pa najmanj. Tudi med leti so na isti postaji velike
razlike. Na obali opažamo, da količina padavin v zadnjih petdesetih
letih upada. Podobno je v Zgornjesavski dolini, v Posočju
opažamo ponovni rahel porast, na Kredarici pa je bilo obdobje
z manj padavinami v drugi polovici šestdesetih let in v začetku
sedemdesetih. Količina padavin v Prekmurju ne upada izrazito,
vsaj količina letnih padavin ne. Več preglavic kot variabilnost letnih
padavin nam povzročajo odstopanja od povprečja v krajših
časovnih intervalih, kot so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni
časi. Posledice večjih odstopanj padavin od običajnih vrednosti
se lahko kažejo kot suša, poplave, plazenje zemljišča. Za hudourniške
poplave so dovolj že kratkotrajni zelo intenzivni nalivi.
Zelo verjetno je prav na območjih, ki so povezana s posledicami
variabilnosti padavin, naša ranljivost na klimatske spremembe
največja. Tudi v Evropi so glede padavin najbolj zaskrbljeni nad
ekstremnimi pojavi, to so suše in intenzivni kratkotrajni nalivi ter
obilne večdnevne padavine. V zadnjih letih je bilo več odmevnih
primerov vseh treh naštetih ekstremnih pojavov, naredili so veliko
gospodarsko škodo, največjo med njimi verjetno poplave v srednji
Evropi avgusta 2002.
PODATKI IN VIRI
Preglednica 9-1: Povprečna temperatura zraka na posameznih merilnih mestih
Vir: Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003
Preglednica 9-2: Povprečna letna količina padavin na posameznih merilnih mestih
Vir: Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2003
Podatki za Slovenijo
Vir podatkov je Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo.
Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne
meteorološke organizacije.
Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče so
merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več
desetletij nespremenjene. Ta postaja je reprezentativna za dolinski
svet severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v
ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je celinska nota
podnebja v Sloveniji najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik
klimatskih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta
v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, kljub temu
so podatki reprezentativni za klimatske razmere v mestu Ljubljana, ki
je naša prestolnica in tudi največje slovensko mesto; zavedati pa se
moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja klimatskih
razmer na širšem območju ali za ocenjevanje sprememb, ki jih prinašajo
globalne klimatske spremembe. Temperatura je najbolj odvisna
od nadmorske višine, zato najbolj izstopajo podatki za Kredarico,
nižja je tudi temperatura v Ratečah.
Zaradi velike medletne variabilnosti, ki bistveno presega v zadnjih
desetletjih opaženo gibanje, ni smiselno izpostavljati gibanja na
podlagi enajstletnega niza, zato so sklepi narejeni na podlagi vseh
razpoložljivih podatkov v zadnjih petdesetih letih.
Podatki za Evropo
Ocena globalnih gibanj in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni
meteorološki organizaciji.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem NE moreš Odgovoriti na to Temo NE moreš Urejati svojih Objav NE moreš Izbrisati svojih Objav NE moreš Glasovati na Objavah Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
102934 Attacks blocked
|
|
[ Time: 0.4911s ][ Queries: 40 (0.2481s) ][ Debug on ] |
|