| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 47
Pridružen/-a: 22:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
11. DOLŽINA RASTNE DOBE
Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko
povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad
temperaturni prag 5 °C, in dnem, ko jeseni spet pade pod to
vrednost.
Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni
prag za rast rastlin. Obdobje, ko je povprečna temperatura
zraka višja od temperaturnega praga, pomeni dolžino
letnega vegetacijskega obdobja. Tako določen temperaturni
prag služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških
con.
| Citat: | CILJ
Dolžina letne rastne dobe kot eden od kazalcev podnebnih
sprememb in njene spremembe v prostoru in
času nam omogočajo oceno vpliva spreminjajočega
podnebja na razvoj rastlin in njenega okolja. S tem
kazalcem si lahko pomagamo tudi pri pripravi prilagoditvenih
postopkov novim razmeram in zmanjševanju
možnih posledic (Nacionalni program varstva okolja). |
Slika 11-1: Spremembe povprečne dolžine letne rastne dobe posameznih krajev v Sloveniji
Slika 11-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani
Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni
s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje
dolžine letne rastne dobe. Dolžina letne rastne dobe ima nehomogen
značaj z močnim sipanjem v obravnavanem obdobju
(1961–2003). Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično
nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje
trajanja letnega rastnega obdobja od devetdesetih
let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990
s povprečjem 1991–2003.
Prilagajanje spremenjeni dolžini rastnega obdobja se kaže v postopnih
spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave
kmetijske pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij
v kmetijsko prakso bo nujno upoštevati okoljske dejavnike,
zakonitosti varovanja okolja in podporne informacijske sisteme
(agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom
varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne
dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske
instrumente varovanja okolja (biodiverziteta, trajnostni razvoj),
izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih
spremembah), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja,
povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter
spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.
PODATKI IN VIRI
Preglednica 11-1: Spremembe povprečne dolžine letne rastne dobe posameznih krajev v Sloveniji
Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004
Vir izvorne zbirke podatkov je Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija
Republike Slovenije za okolje.
Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne
dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje
1961–2003 (postaje: Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana,
Novo mesto, Maribor, Murska Sobota).
Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti
po CCL/CLIVAR (Working group on Climate change Detection,
European Climate Assessment & Datasets), ki označujejo dolžino
letnega rastnega obdobja kot kazalec podnebnih sprememb, št.
143, (www.knmi.nl/samenw/eca). Dolžina letnega rastnega obdobja
pomeni število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim
pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj 6 dni zaporedoma
povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja
od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji smo dopolnili spomladanski
pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi, ko je spomladi
zadnjič izpolnjen pogoj 6 ali več zaporednih dni s temperaturo,
višjo od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske
otoplitve.
Preglednica 11-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani
Vir: Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004
Vir izvorne zbirke podatkov je Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija
Republike Slovenije za okolje.
Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne
dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje
1961–2003 (postaje: Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana,
Novo mesto, Maribor, Murska Sobota).
Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti
po CCL/CLIVAR (Working group on Climate change Detection,
European Climate Assessment & Datasets), ki označujejo dolžino
letnega rastnega obdobja kot kazalec podnebnih sprememb, št.
143, (www.knmi.nl/samenw/eca). Dolžina letnega rastnega obdobja
pomeni število dni med spomladanskim in jesenskim temperaturnim
pragom. Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj 6 dni zaporedoma
povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja
od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji smo dopolnili spomladanski
pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi, ko je spomladi
zadnjič izpolnjen pogoj 6 ali več zaporednih dni s temperaturo,
višjo od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske
otoplitve.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 102934 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.2559s ][ Queries: 36 (0.0934s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
