| Avtor |
Objave |
 sieagel
Vztrajen
Starost: 46
Pridružen/-a: 23:46, 27-Sep-2005
objave: 371
Teme: 22
Kraj: Ljubljana (na štajerski naèin)
2757.1 kinta/e
502.0 šold/e
747.7 flika/e
|
|
Vir: Statistični urad RS
Podnebne spremembe označujejo globalno spreminjanje
povprečnih temperatur na Zemlji, višanje gladine morja, taljenje
ledenikov in ekstremne vremenske spremembe (suša,
kratkotrajni nalivi, obilne večdnevne padavine ipd.), povezane
z variabilnostjo v količini padavin. Segrevanje Zemlje večinoma
velja pripisati povečanim emisijam toplogrednih plinov, ki so
posledica človekovega delovanja, predvsem povečane porabe
fosilnih goriv. Med toplogredne pline prištevamo ogljikov dioksid
(CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), delno fluorirane
ogljikovodike (HFC-ji), popolnoma fluorirane ogljikovodike
(PFC-ji), žveplov heksafluorid (SF6), CFC-spojine (fluorokloroogljikovodike)
in HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike).
Poleg naštetih plinov sodi med pline tople grede tudi ozon. Za
razliko od prizemnega (stratosferskega) ozona, ki je ključen za
zaščito rastlin in živali pred nevarnimi kratkovalovnimi UV-žarki,
prispeva k učinku tople grede predvsem troposferski ozon. Poleg
sprememb, ki jih prinašajo podnebne spremembe v naravi,
velja omeniti predvsem njihov škodljivi vpliv na zdravje ljudi in
spremembe v ekonomskih sektorjih (gozdarstvo, kmetijstvo,
turizem in zavarovalništvo).
Raziskave zadnjih nekaj let poudarjajo pomen in povezavo med
toplogrednimi plini in plini, ki povzročajo tanjšanje ozonskega
plašča. Mednje uvrščamo CFC- in HCFC- spojine, ki sodijo
istočasno tudi med pline tople grede. Interakcija med temi
snovmi je še posebno pomembna na obeh zemeljskih polih.
Velikost, trajanje in obseg ozonske luknje na severnem in južnem
polu se namreč lahko povečajo oz. podaljšajo kot rezultat
nizkih temperatur v stratosferi. Te se nanašajo na podnebne
spremembe.
Na Agenciji RS za okolje se aktivno vključujemo v spremljanje
in opazovanje podnebnih sprememb in ozonu škodljivih snovi.
Dosedanja dognanja predstavljajo v nadaljevanju obravnavani
kazalci.
7. PORABA SNOVI, KI POVZROčAJO
TANJŠANJE OZONSKEGA PLAŠčA
Kazalec prikazuje skupno porabo ozonu škodljivih snovi,
izraženo v obliki preračunane vrednosti glede na dejavnik
škodljivosti (ODP - Ozone Depleting Potential) v tonah v letu.
Metodološko je kazalec povzet po standardu Evropske agencije
za okolje (IFC (4.1.b) – Consumption of ozone depleting
substances).
| Citat: | CILJ
Nacionalni program varstva okolja kot cilj navaja
prepoved izpuščanja snovi, ki povzročajo tanjšanje
ozonskega plašča v zrak, in uresničitev predlog sistema
ravnanja s temi snovmi po zajemu iz izdelkov
in naprav. Cilje Nacionalnega programa varstva okolja
uveljavljajo: v letu 2003 sprejeta operativna programa
Republike Slovenije za ravnanje s haloni in klorofluoroogljikovodiki,
sprejete mednarodne obveznosti (Dunajska
konvencija in Montrealski protokol o ravnanju
s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča),
v letu 2003 sprejeta slovenska predpisa (Pravilnik o
ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega
plašča, Ur.l. RS, št. 62/03 in Pravilnik o ravnanju z odpadnimi
ozonu škodljivimi snovmi, Ur.l. RS, št. 42/03). |
Slika 7-1: Skupna poraba ozonu škodljivih snovi v Sloveniji (CFC, CTC, MCF, skupaj haloni, HCFC in metil bromid). V količinah snovi v
tonah je upoštevan dejavnik škodljivosti (ODP).
img]http://www2.shrani.si/files/image1375951.jpg[/img]
Slovenija ne proizvaja ozonu škodljivih snovi. Prvi predpis na tem
področju od začetka leta 1998 ureja prepoved in omejitev glede
ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi. Slednje se nanaša tako
na proizvodnjo, uvoz, izvoz, promet, kot tudi na uporabo snovi,
izdelkov ter opreme, ki vsebujejo snovi, katerih emisije v zrak
povzročajo tanjšanje ozonskega plašča. Poraba ozonu škodljivih snovi se povsod po svetu močno zmanjšuje, kar je posledica
tako mednarodnih dogovorov kot tudi individualnega odnosa posameznih
držav. Opuščanje je razvidno tudi iz kazalca porabe v
Sloveniji (slika 7-1).
Leta 2003 smo s sprejetjem Pravilnika o ravnanju s snovmi, ki
povzročajo tanjšanje ozonskega plašča (Ur. l. RS, št. 62/03) in Pravilnika o ravnanju z odpadnimi ozonu škodljivimi snovmi (Ur. l.
RS, št. 42/03) uskladili naše predpise z evropskim predpisom,
Uredbo (ES), št. 2037/2000, o snoveh, ki tanjšajo ozonski
plašč. Določila drugega predpisa urejajo ravnanje z odpadnimi
ozonu škodljivimi snovmi z namenom prepovedi izpuščanja, zajema
in njihove ponovne uporabe pri predelavi in odstranjevanju.
PODATKI IN VIRI
Preglednica 7-1: Skupna poraba ozonu škodljivih snovi v Sloveniji (CFC, CTC, MCF, skupaj haloni, HCFC in metil bromid). V količinah
snovi v tonah je upoštevan dejavnik škodljivosti (ODP).
Vir: Letna poročila za sekretariat Montrealskega protokola in Podatkovna zbirka za snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, Agencija RS za
okolje, 2003 (podatki za leta 1997–2002); evidenca Gospodarske zbornice Slovenije (za leto 1989); Statistični letopis RS, Statistični urad Republike
Slovenije (podatki za leto 1995)
Na podlagi letnih poročil zavezancev o ozonu škodljivih snovi vodi
Agencija Republike Slovenije za okolje podatkovno zbirko. Zavezanci
so stranke, ki so v skladu z veljavnimi predpisi pridobile odločbo za
letni uvoz in obenem dovoljenje za vsakokratni uvoz snovi. Vsako leto
so dolžni poročati MOPE - Agenciji Republike Slovenije za okolje o dejanski
porabi ozonu škodljivih snovi za preteklo leto. Podatki temeljijo
na poročanju strank, zato je navzkrižno preverjanje z drugimi pristojnimi
organi (carina) in podatki inšpekcijskih služb koristno za potrditev
točnosti podatkov. Z obdelavo podatkov dobimo primerni pregled za
primerjavo med pristojnimi organi in osnovo za poročanje sekretariatu
Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) po določbah Montrealskega
protokola. Podatki so lahko agregirani po vrstah porabljenih
ozonu škodljivih snovi (dovoljenja in poročila) in preračunani v tone
ODP (preračunana količina glede na dejavnik škodljivosti).
Podatki za leto 1989 so iz evidence Gospodarske zbornice Slovenije
(Poročilo o stanju okolja 1995) – ni podatkov za posamezne snovi,
temveč samo za skupno količino CFC, MCF (metilkloroform ali 1,1,1-
trikloroetan) in HCFC. Za leto 1995 so podatki povzeti iz Statističnega
letopisa RS (Statistični urad Republike Slovenije). Za leta 1997–2002
izhajajo podatki iz letnih poročil sekratiariatu Programa Združenih
narodov za okolje (UNEP), ki smo jih pripravili na Agenciji Republike
Slovenije za okolje na osnovi že omenjene podatkovne zbirke.
Primerljivosti v količinah ni mogoče izvesti z drugimi državami, ker
vsaka država izhaja iz količin v baznem letu, od tam naprej pa zmanjšuje
porabo po preračunu odstotnih deležev od bazne količine. Bazno
leto za Slovenijo je 1986.
|
|
|
|
Potovanja, Šport: bordanje, smuèanje, kolesarjenje, potaplanje, pohodništvo
Vreme, Raèunalniška tehnologija, Mali oglasi, Zdravje in šport in še kaj bi se našlo
|
|
   |
       |
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
NE moreš Objaviti novih Tem
NE moreš Odgovoriti na to Temo
NE moreš Urejati svojih Objav
NE moreš Izbrisati svojih Objav
NE moreš Glasovati na Objavah
Ne moreš prilepiti datoteke na tem forumu
Ne moreš Prenašati datotek na tem forumu
|
časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
 98665 Attacks blocked
|
|
|
[ Time: 0.3993s ][ Queries: 40 (0.1808s) ][ Debug on ] |
|
Koledar
